ALTERNATIVA OBSTAJA

"PROTEST PROTI ODPOVEDI" - sporočilo SŽPD medijem

2012-01-29T13:55:00.000-08:00

SINDIKAT ŽERJAVISTOV P.D. - LUKA KOPER

Spoštovani predstavniki medijev,

v Luki Koper se nadaljajuje represija delodajalca nad delavci.

Predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških dejavnosti Predrag Topič je dobil, prepričani smo, nezakonito odpoved delovnega razmerja.
Zagotovo vemo, da nikoli ni bil opozorjen, da bi kakorkoli kršil pogodbo o zaposlitvi, brez tega pa se odpoved ne dobi kar tako.
Odpoved predsedniku sindikata je dejanje vezano na poletne dogodke v Luki.
Idejni in dejanski vodja kampanje proti vsem delavskem gibanjem v Luki je namestnik predsednika uprave T.M. Jamnik. Močno sumimo (slišali smo), da je on tisti, ki je IPS podjetju Nedjo d.o.o. napovedal prekinitev pogodbe z Luko, če ta ne zatre sindikata (največ članov SIPS je iz vrst Nedjo d.o.o.).
Kako preprosto je sprožiti napad na sindikat, kjer je večina delavcev brezpravnih migrantov. Nobenega rizika za delodajalca ni. Tudi če Topič v sodnem postopku dokaže, da je odpoved bila nezakonita, bo za sindikat (SIPS) verjetno prepozno, saj so člani sindikata pod vsakodnevnim pritiskom in grožnjami delodajalca, zato se bodo verjetno prisiljeni izčlaniti.

Vsi ostali v Luki delujoči sindikati smo zgroženi nad zadnjim dejanjem delodajalske zarote. Enako tudi aktivistične organizacije, ki so podpirale poletne proteste v Luki - IWW, Alternativa obstaja, Federacija za anarhistično organiziranje itn.
Tako Sindikat žerjavistov Luke Koper kot Sindikat izvajalcev pristaniških dejavnosti, predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in prej omenjeni aktivisti bomo zato jutri sodelovali na pohodu od uprave Luke Koper do odv. pisarne Cek na Vojkovem nabrežju 23 v Kopru, kamor gre Topič zagovor pred dokončno odpovedjo. Zbirali se bomo od 9:00 do 9:30 pred upravo družbe, potem pa skupaj odšli na zagovor Topiča.

Vas, predstavnike medijev vabimo, da pridete in poročate javnosti o sramotnem dogajanju v Luki.

Torej jutri, v ponedeljek, 30. jan, 2012, ob 9h pred Luko ali ob 10h na Vojkovem nabrežju 23, odv. pisarna Cek.

Lep pozdrav,

v imenu SŽPD

Mladen Jovičič
član IO SŽPD.

PETICIJA PROTI NEZAKONITI IZREDNI ODPOVEDI PREDRAGU TOPIĆU, PREDSEDNIKU SINDIKATA IPS v LUKI KOPER d.d.

2012-01-29T12:07:00.000-08:00

PETICIJA PROTI NEZAKONITI IZREDNI ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA PREDRAGU TOPIĆU, PREDSEDNIKU SIPS-SINDIKATA IZVAJALCEV PRISTANIŠKIH STORITEV V LUKI KOPER D.D., S STRANI PODIZVAJALSKEGA PODJETJA NEDJO D.O.O.

Zastopnike družbe Nedjo d.o.o. pozivamo k prenehanju kriminaliziranja legitimnega delovanja predsednika Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predraga Topića in vse bralke in bralce, komilitone in komilitonke vabimo, da na spodnji povezavi podpišete peticijo.

PETICIJA

Obrazložitev:
Predrag Topić, predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper (SIPS), je pred nekaj dnevi od pooblaščenega odvetnika svojega delodajalca – podjetja Nedjo d.o.o. – prejel vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mu očita, da je dvakrat predčasno zapustil delovno mesto, da ni pravočasno opravil zdravniškega pregleda in da se brez pojasnila deset dni ni pojavil na delu, z drugimi besedami – da je odšel na desetdnevni neodobren dopust.

Vsak, ki vsaj malo pozna poslovanje podpogodbenih podjetij v Luki Koper d.d., dobro ve, da delavci, ki delajo za ta podjetja, nimajo nobenega urnika, da o tem, kdaj in koliko ur bodo delali naslednji dan, izvedo v najboljšem primeru dan prej, v najslabšem pa šele na dan, ko morajo na delo. To so pravzaprav delavci na klic, vedno morajo biti na razpolago in njihovo življenje izven dela v pristanišču je popolnoma podrejeno volji njihovih delodajalcev (t.i. gazd). Pisnih odobritev za letne dopuste delavci nikoli ne dobijo, vsi dogovori se vedno sklepajo zgolj na ustni osnovi, zato delodajalec očitek o neodobrenem dopustu zlahka sfabricira. Enako delavci ne prejemajo nobenih odločb niti plačil za opravljene nadure, podaljšanje delovnih izmen itd.

Vse to so bili, poleg nesramno nizkega plačila, neplačevanja nadur in kakršnihkoli dodatkov (delo ponoči, delo ob nedeljah in praznikih), že omenjene slabe organizacije dela in nepreglednega poslovanja (od izplačil plač brez plačilnih list, finančnih goljufij z izplačevanjem dela plače na roko, do neobstoječih ali fiktivnih delovnih pogodb), tudi ključni razlogi za avgustovsko stavko delavcev IPS pred Luko Koper. Predrag Topić se je kot eden od pobudnikov in ustanoviteljev sindikata IPS ter njegov predsednik ključno izpostavil v boju za spoštovanje osnovnih delavskih in človekovih pravic v Luki Koper in v podpogodbenih podjetjih IPS. Kljub temu, da so se lastniki oz. zastopniki podpogodbenih podjetij skupaj z upravo Luke Koper d.d. ob koncu avgustovskega spontanega upora zavezali, da bodo v tridesetih dneh po stavki poiskali skupno rešitev za izboljšanje klavrne organizacije in slabih pogojev dela ter mizernega plačila delavcem IPS in da bodo podjetja, ki delujejo na področju koprskega pristanišča, pričela spoštovati delovno-pravno zakonodajo, se danes, po skoraj šestih mesecih od stavke, nič od obljubljenega še ni uresničilo.

Še več, na številnih pogajanjih med predstavniki sindikata, predstavniki podpogodbenih podjetij in uprave Luke Koper, sta zadnji dve strani nenehno zgolj zavlačevali in se sprenevedali ter popolnoma onemogočili doseganje kakršnegakoli napredka v iskanju kompromisa. Njuno sovražno delovanje se v teh dneh nadaljuje z izredno odpovedjo sindikalistu oz. predsedniku sindikata, ki bi kot najbolj izpostavljen v sindikalnem boju tako ali tako moral uživati imuniteto. Delodajalec mu očita kršitve, ki se zaradi nepreglednega delovanja podjetja številnim delavcem brez njihove krivde pravzaprav dogajajo vsak dan – delodajalci z njimi razpolagajo kot da so predmeti, ne pa ljudje, za delovne urnike ne izdajajo nobenih odločb, prav tako ne za izrabo letnega dopusta. Poleg tega veliko delavcev nikoli ne prejme pogodbe o delu, če pa jo že (zaradi podaljšanja delovne vize npr.), je ta povsem fiktivna in njenih določb nikoli ne upoštevajo. V primeru, da se delavec takemu ravnanju upre, mu delodajalec grozi z odpovedjo.

Zaradi strahu, da bodo ostali brez dela, delavci pristajajo na tako ravnanje. Vendar k sreči ne vsi. Predrag Topić je eden izmed tistih, ki se je takemu ravnanju uprl. Po devetih letih dela v koprskem pristanišču mu zaradi tega zdaj grozi, da bo ostal povsem brez dela, še več – da bo dobil prepoved dela v koprskem pristanišču nasploh, podjetje Nedjo d.o.o., hkrati z njim pa tudi uprava Luke Koper, pa se bi tako znebila pomembnega trna v peti. Poskus izredne odpovedi delovnega razmerja med Predragom Topićem in podjetjem Nedjo d.o.o. je zato potrebno razumeti kot napad na sindikalno organiziranje nasploh, napad na boj za delavske pravice in napad na institucijo sindikalnega zaupnika, ki mora v vsaki civilizirani družbi biti po zakonu zaščitena pred tovrstnimi podlimi izvajanji. Dejansko pa gre tudi za frontalni napad na pravno državo, kar bi po dolžnosti moral preganjati javni tožilec RS, in za kršenje odvetniške etike (z uveljavljanjem nezakonitih odločb), s čimer bi se morala resno ukvarjati odvetniška zbornica.

Zato Predragu Topiću, predsedniku sindikata IPS in sindikalnemu zaupniku delavcev v podjetju Nedjo d.o.o. s podpisom te peticije izrekam popolno podporo, obenem pa ostro protestiram proti grobim kršenjem delovno-pravne zakonodaje v podpogodbenih podjetjih IPS ter proti gonji in poskusom diskreditacije sindikalistov nasploh.

V Kopru, 28. januar 2012

Alternativa obstaja

Luka Koper: v pričakovanju gospodarjenja

2012-01-23T04:11:00.000-08:00

Stavka luških žerjavistov in "nevidnih delavcev" je v Sloveniji prelomni dogodek, saj naj bi razprostrl kopreno nam vsiljenega prepričanja, da naj bi bili kategoriji gospodarjenje in menedžment komplementarni. Dejansko pa naj bi si bili po svoji vsebini skorajda nasprotujoči. Gospodarjenje povečuje dobrobit posameznikov, organizacij in države v celoti. Gospodarski osebki prevzemajo tveganje in odgovornost za svoje premoženje, odločitve in dejanja, zato je pri njih sledenje kakovosti ključnega pomena. Menedžment se praviloma dokazuje s povečanjem količinskega obsega, na osnovi katerega si menedžerji prednostno delijo rezultate, ki izhajajo iz proizvodnih sredstev, ki jih praviloma nenadzorovano upravljajo, in v glavnem ne odgovarjajo.

V koprskem pristanišču so menedžerji s pomočjo politikov in vplivne birokracije omrežili ključne pristaniške dejavnosti s pripadajočo tehnično in tehnološko opremljenostjo v delniško družbo Luka Koper, ki so jo še pravno "zasidrali" v pomorskem zakoniku. Tako je bilo "zakonsko" postavljeno veliko zajetje uresničevanja interesov posameznih skupin, in to še v pogojih naravnega monopola. Da je trditev nesporna, potrjujeta poročilo Urada za preprečevanje korupcije iz leta 2003 in konsolidirano PricewaterhouseCoopersovo poročilo posebne revizije Luke Koper iz leta 2010. Spomnimo se tudi prodaje Banke Koper italijanskemu kupcu in vprašajmo se, v kakšne namene je Luka Koper, d. d., namenila eno tretjino izkupička. Vprašajmo se, koliko je Luko Koper, d. d., in s tem narodno gospodarstvo stal prevzem tržaškega kontejnerskega terminala, da bi se po pičlih treh letih umaknila iz Trsta. Enako vprašljive so tudi investicije v kopenske terminale. Ob vseh naštetih odklonih nam je vlada še predstavila "reševalca" "težav" v osebi Hartmuta Mehdorna, ki je predlagal ustanovitev holdinga iz najobetavnejših Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic (brez njene gospodarsko problematične infrastrukture) itd.

Iz navedb ni težko prepoznati gospodarskega propadanja družbe Luke Koper, d. d., in posledično osiromašenja narodnega gospodarstva. Najprej bi lahko opazili bogatenje menedžerskega sloja in njegovih botrov na račun Luke Koper, njenega okolja in narodnega gospodarstva. Prepletali so se ali sledili izrazitejši procesi finančnega izčrpavanja vse do stopnje negativnega poslovnega izida. To pa naj bi bil pravi trenutek za prepričevanje tistih, ki morajo biti prepričani, o nuji strateškega partnerja z namenom povzdigniti v holding povezano Luko Koper v pomembnega igralca na jugovzhodnem trgu. Tako lahko kot sklepno dejanje pričakujemo zagovarjanje prodaje in pozneje prodajo Luke Koper, d. d., s pretvezo, da je država slab gospodar.

Poznavalci pristaniške dejavnosti smo že pred več kot desetletjem utemeljeno dvomili o uspešnem poslovanju Luke Koper, d. d., kot rezultatu strokovnega dela in odličnega upravljanja. Zato smo vztrajno zahtevali reorganizacijo koprskega pristaniškega sistema in ustanovitev pristaniške oblasti po vzoru gospodarja. Koprski pristaniški sistem naj bi upravljala pristaniška skupnost, kar bi zagotavljalo transparentno poslovanje vseh osebkov v sistemu. Že dolgo je namreč bilo jasno, da menedžment Luke Koper, d. d., ni sprejemal le tveganih poslovnih odločitev, temveč napačne (in domnevno celo nezakonite). Danes pa bi lahko trdili, da je menedžment v pogojih sistematičnih in sistemskih korupcijskih dejanj, klientelizma in korporativizma sprejemal sovražne poslovne odločitve, ki so škodile poslovanju družbe in so trajno zmanjševale njeno premoženje, ter s tem posledično osiromašil državljanke in državljane in narodno gospodarstvo kot celoto.

Ravno pristaniški delavci in posebej žerjavisti so tisti, ki najbolj poznajo pristaniški proces dela in ki opazijo oziroma na lastni koži čutijo odklone v poslovanju. V koprskem pristanišču pa imajo delavci dodatno vgrajeno zavedanje, da so oni vlagali v izgradnjo pristanišča (nasprotno od zasebnega kapitala na zahodu in državnega kapitala na vzhodu), in odgovornost, da še dodatno oplemenitenega predajo bodočim generacijam. Zato so delavci še posebej v napoto menedžerjem pri uresničevanju njihovih pogoltnih namenov. Menedžment si prizadeva zmanjševati število redno zaposlenih delavcev in raje zaposluje "nevidne delavce", ki se po definiciji ne bodo upirali, poleg tega pa lahko na njihov račun še dodatno zasluži. Za nameček menedžment očita delavcem zahtevo po poštenem plačilu za ustvarjeno dodano vrednostjo, medtem ko si sam deli lepe denarce za razvrednotenje družbe.

Stavka pristaniških žerjavistov in "nevidnih delavcev" opozarja vse nas državljanke in državljane Slovenije, da moramo dosledno spremljati vsa gospodarsko-politična dogajanja, da bi preprečili nadaljevanje našega obubožanja, in da moramo biti nepopustljivi pri zahtevi za neposredno odločanje in posledično gospodarjenje, da bi prestregli korupcijska dejanja, klientelizem in korporativizem.

Doc. dr. Majda Prijon upokojena visokošolska predavateljica na FPP

Vir fotografije: finance.si

PODPORA DELAVCEM ELEKTRO PRIMORSKA!

2012-01-17T00:41:00.000-08:00

V Civilni iniciativi Alternativa Obstaja izrekamo popolno podporo delavcem Elektro Primorska, ki zahtevajo izplačilo s Kolektivno pogodbo določene 13.plače (božičnice).

Z gnusom spremljamo napade tako medijev, kot tudi uprave podjetja in nadzornega sveta na delavce Elektro Primorska, ki zahtevajo samo tisto, kar so si sami priborili v sindikalnem boju s Kolektivno pogodbo. Medtem, ko uprava podjetja in nadzorni svet razmišljajo o tožbi za ugotovitev nezakonitosti stavke, opozarjamo tako delodajalce, kot tudi širšo slovensko javnost, da se v naši deželi vedno bolj pogosto omejuje ustavna pravica do stavke (77.člen ustave jasno govori: »Delavci imajo pravico do stavke.« ) in da delavci na to ne bomo pristali! Že med stavko v Luki Koper so delavcem omejevali ustavno pravico do stavke in grozili sindikalistom, da bodo prejeli izredne odpovedi, sedaj pa se ta praksa očitno nadaljuje.

Ponavljamo besede sindikalistov, da so: »delavci tisti, ki nosijo razvoj in uspešnost podjetja«, zato je želja uprave po omejevanju stavke delavcev, kršenju Kolektivne pogodbe in ne izplačilu dogovorjene višine 13. plače jasen pokazatelj, da se tako uprava podjetja, kot tudi nadzorni svet, želijo posluževati nezakonitih in protiustavnih ukrepov, ne spoštujejo dogovorov, ki so bili izborjeni v prejšnjih letih in tako škodijo vsem zaposlenim in tudi ugledu družbe.

Vir: STA

Ne pristajamo na argumentacijo, da si v trenutnih »kriznih časih« delavci ne zaslužijo izplačila dogovorjene 13. plače in da v večini podjetij po Sloveniji delavci ne dobijo niti plač, kaj šele 13. plače, saj je to argumentacija delodajalcev in vladajoče elite, ki nas prepričuje, da moramo biti zadovoljni s kakršnimikoli drobtinicami, ki nam jih ponujajo, saj je ogromno ljudi brezposelnih in delajo za manjše plačilo od nas, oziroma niti ne prejemajo plač. Potemtakem nam delodajalci ne rabijo dati niti 100 EUR plače, saj na Kitajskem in v Indiji delavci delajo celo za manjše plače in so s tem zadovoljni.

Kam pa se stekajo ogromni dobički elektro podjetij, glede na ceno električne energije, če si delavci niso zaslužili niti tistega, kar jim po Kolektivni pogodbi pripada?

PRAVICE SO IZBORJENE IN NE PODELJENE!

Alternativa Obstaja

BOJKOTIRAJMO PARLAMENTARNE VOLITVE!

2011-11-26T10:40:00.000-08:00

in okrepimo sindikalizem!

V Civilni iniciativi Alternativa Obstaja pozivamo vse državljane in državljanke k bojkotu parlamentarnih volitev, saj le te predstavljajo antitezo demokraciji in ohranjajo utečene kapitalistične ekonomske proizvodne odnose, razmere in razmerja v družbi ter legitimirajo vertikalne hierarhične politične odnose, oblast in državo ter prenašajo politično odločanje na »izbrano« elito s čimer prenehamo govoriti o demokraciji (iz gr. »demos-kratos«) - vladavini ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo. Oblast in odločanje tako postane nekaj, kar je posest vladajočega razreda, ki so mu na voljo vsi državni (ideološki in represivni) aparati – preko njih lahko le-ta (razred namreč) uresniči svoj razredni cilj, izkoristi proletariat, akumulira presežno vrednost in s tem dominira/hegemonizira določeno družbeno polje.

Že to, da ne nagovarjamo vseh prebivalcev države v kateri živimo in naslavljamo samo državljane in državljanke in ne tudi migrantskih delavcev, ki tukaj živijo že leta, študentov na izmenjavi, ki že več let bivajo pri nas, posameznike in posameznice državljane drugih držav, ki so pri nas našli svoj košček prostora pod soncem, kaže na to, da živimo v diskriminatornem okolju, kjer se ljudi ločuje po načelu umetno sproducirane državne listine (državljanstva), ki posameznikom podeljuje pravico do udeležbe na cirkusu »navidezne« demokracije.

Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane!

Parlamentarnim strankam, listam in gibanjem nikakor ne moremo in ne smemo zaupati. Parlamentarna (anti)demokracija je iztrošena in se je vedno izkazala za neuporabno in antidemokratično oziroma je vedno reproducirala boj za oblast in oblast samo, medtem ko se mi zavzemamo za popolno ukinitev oblastnih struktur. Posmeznik ne more vstopiti v parlamentarni boj, če nima za seboj močnega kapitalskega zaledja, v čigar interesu deluje ves svoj mandat. Zato nas ti ljudje ne morejo predstavljati in zastopati. Ti ljudje predstavljajo samo svoje kapitalistične barone iz ozadja. Zaman tudi iščemo poštenega politika, saj tak ne obstaja. Tudi, če je kakšen kdaj obstajal, se je znotraj parlamentarnega sistema spremenil, prilagodil in preobrazil, saj mora delovati po načelih svoje stranke, svojih baronov, ali pa pod pritiskom zunanjih kapitalističnih institucij (MMF, OECD, WB, ECB, WTO). Prevelik politični vpliv in moč odločanja skoncentrirana v nekaj posameznikih, spremeni te posameznike v sebične kleptomane in iz njih izvleče najbolj ostudne in oportunistične človeške lastnosti, saj se morajo v lobističnih igricah in vplivih raznih političnih in ekonomskih interesnih skupin, nenehno prilagajati in sprejemati kompromise s še tako nasprotnimi strankami, oziroma s še tako nasprotujočimi idejami in stališči. Poleg navedenega, pa ne gre spregledati dejstva, da izbrani poslanci v izbranem štiriletnem mandatu ne odgovarjajo nikomur, omogočena jim je celo imuniteta pred sodnim pregonom, kar pomeni, da se nad izbrano politično elito ne izvaja nikakršen nadzor s strani ljudi, ki so te poslance izbrali, oziroma lahko »izbranci« po mili volji spreminjajo dane predvolilne obljube in svoj volilni program brez kakršnihkoli posledic.

Slovenska strankokracija

Slovenska zakonodaja še dodatno priliva olje v ogenj antidemokratičnosti parlamentarne demokarcije, saj imamo v veljavi volilni sistem, v katerem kandidati in kandidatke za poslance in poslanke iz določenih volilnih okrajev, kljub morebitnemu velikemu številu glasov volilcev namenjenih tem kandidatom, niso izbrani v parlament, saj se poslance izbira po zapletenem strankarskem ključu, po katerem se izbere strankarsko najbolj primerne in poslušne kadre, ki se uvrstijo najvišje na prednostnih listah posameznih strank. Таko ne obstaja niti teoretična možnost, da bi lahko ljudje izbrali potencialno »poštenega« človeka, poslanca, ki mu zaupajo in bi mu zaupali »navidezno« predstavljanje njihovih interesov v parlamentu.

Tudi na prihajajočih parlamentarnih volitvah vse naše politične stranke ponujajo v svojih političnih programih pod krinko reševanja države iz finančne krize, najradikalnejše neoliberalne reforme pokojninskega sistema, zdravstva, zakona o delovnih razmerjih, javnega sektorja in privatizacijo najboljših državnih nekoč družbenih podjetij. Vse do zdaj smo se prebivalci in prebivalke Slovenije še pravočasno uprli vsem napovedanim reformam (pokojninska, malo delo, zdravstvena reforma), toda sledijo nam temačni časi, saj se nam na teh volitvah obetajo krvoločni neoliberalni težkokategorniki. Od najhujše neoliberalne različice, ki jo prepoznamo v Virantovi listi, do klerofašistične neoliberalne različice po meri avtoritativnega Janeza Janše in kapitalističnega magnata Zorana Jankovića in njegove liste, ki bo pod pretvezo šarma, karizme in partizanskih zgodbic zadala ljudem najhujši možni udarec in jih potisnila na prag revščine. O vlogi in pomenu strank kot so LDS, SD in ZARES ne bomo zgubljali preveč besed, saj so se ljudje že sami lahko prepričali o njihovih podlih načrtih in krajah družbenega imetja in načrtih krčenja socialnih pravic, da o populističnih strankah kot so SNS, Nsi ali DESUS niti ne govorimo. Identificirajte in prepoznajte ljudi, stranke in liste, ki vam prodajajo reforme in kratenje socialnih pravic. To so naši razredni sovražniki, ne glede na to, kako radi imajo Josipa Broza Tita, partizane, domobrance, ali so samo za heteroseksualne ali tudi za homoseksualne družine, ali podpirajo izgradnjo džamije ali ne in kakšno je njihovo mnenje do priseljencev. Ne pustite se zavesti!

Model prave demokracije je neposredna demokracija

Zavzemamo se za neposredno participativno direktno demokracijo in direktno akcijo tako na političnem kot tudi na ekonomskem polju.

Potrebno je vedeti, da je edino tisti model odločanja, ki vsakemu posamezniku in posameznici daje v roke moč odločanja - demokratičen model odločanja. Vsak prenos odločanja na poslance, predsednike, svetnike, župane, kralje, fevdalce, šefe, direktorje, klerike ali akademike, odpravlja demokracijo in uveljavlja nedemokratične/hierarhične modele odločanja v političnem, akademskem ali ekonomskem polju. Tako so tudi referendumi in novejše ideje internetnih glasovanj, le podaljški liberalnega parlamentarizma z »navidezno« demokracijo, čeprav jim je treba priznati večjo demokratičnost od same parlamentarne demokracije, saj reproducirajo in legitimirajo obstoječi politični razred, ki sam določa teme in vprašanja glasovanj, ne vključi v tovrstna glasovanja vseh družbenih skupin prebivalstva in rezultati glasovanj nikakor niso zavezujoči za politično elito, zato v veliko primerih ne upoštevajo izglasovane volje ljudstva.

Skupščine in plenumi, kjer se odloča s konsenzom in delovanje preko delovnih skupin, kjer ima vsak posameznik in posameznica pravico besede in glasa, so tista oblika demokracija, ki bi se morala uvesti v vse organizacije proizvodnje in v vse skupnosti. Večina podjetij se še vedno upravlja hierarhično, korporativno, fašistično, z vodilnim managarjem/diktatorjem na čelu in željo po pokorni in na sužnjelastniških izkoriščevalskih odnosih temelječi delovni sili, kar posledično zapira prostor za dialog, izmenjavo mnenj in demokracijo. Zato je potrebno preoblikovati vse ekonomske organizacije proizvodnje in vse naše lokalne skupnosti, četrti, fakultete in univerze na način samoupravljanja, kjer bi se na skupščinah in plenumih, neposredno kolektivno odločalo o vseh perečih vprašanjih in kjer bi se na pravičen in enakopraven način prerazporejal presežek dela, kar bi rešilo najbolj pereč problem današnjega časa in to je neenakopravna razporeditev kapitala. Ti procesi vsekakor zahtevajo od vseh nas večjo angažiranost in čas, jasen cilj pa mora biti mrežno organiziranje delavcev, meščanov, vaščanov, učiteljev, študentov in vseh ostalih kolektivov na najnižjih ravneh delovanja. Vzpostavljati moramo horizontalno mrežo avtonomnih delavskih sindikatov, avtonomnih lokalnih skupnosti, zadrug in drugih avtonomnih kolektivov in kooperativ od spodaj navzgor, začeti vzpostavljati nove ekonomske odnose, samoupravni sistem in vpeljati direktno demokratičo odločanje. Težiti je potrebno k horizontalnemu mreženju kolektivov, da ne pride do zlorab v odločanju in da preprečimo hierarhijo, potrebno je omejiti možnost centralizacije ter ukiniti ideologijo večne tekmovalnosti med ljudmi in okrepiti medsebojno sodelovanje, solidarnost ter kooperacijo.

Politični primeri pozitivne prakse neposredne demokracije iz zvezne države Vermont v ZDA, iz držav v Južni Ameriki, kot so Bolivija, Peru, Ekvador, Venezuela, primer mesta Porto Alegre iz Brazilije, Kerale iz Indije, Gibanja »Demokracija Zdaj« iz Španije, Okupirajmo Wall Street iz New Yorka in navsezadnje primeri plenumov na slovenskih fakultetah in skupščin pred ljubljansko BOJ(r)ZA in še številčnejši ekonomski primeri samoupravnih delovnih kolektivov po svetu nam kažejo, da je neposredna demokracija v praksi izvedljiva in gre za pravo in resno alternativo vsem obstoječim oblikam družbene organizacije odločanja.

Čas je za pravo demokracijo! Vpeljimo neposredno demokracijo!

Alternativa Obstaja (ciAO)

Delavski časopis Stavka

2011-11-17T05:05:00.000-08:00

Stavka004

Odvetnik Sindikata žerjavistov (SŽPD) in Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) o stanju v Luki Koper

2011-11-08T23:43:00.000-08:00

Lisjak za Krizno ogledalo STA: Do stavke ne bi prišlo, če bi Luka imela pravega lastnika
12.8.2011 14:26 | Intervju, Slovenija

Koper, 12. avgusta (STA) – Nujno je, da Luka Koper dobi nadzor nad spoštovanjem zakonodaje, ko gre za delavce luških podizvajalcev, je v pogovoru za STA poudaril odvetnik Aleksander Lisjak. Po njegovem prepričanju sta v tem primeru na ravni inšpekcij zatajili tako država kot Luka. Kot je dodal, do stavke žerjavistov ne bi moglo priti, če bi imela Luka pravega lastnika.

Z Aleksandrom Lisjakom, pravnim zastopnikom delavcev IPS v Luki Koper in sindikata žerjavistov, smo se pogovarjali le nekaj dni po preklicu stavke s strani sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti in podpisa začasnega dogovora, ki naj bi uredil položaj t.i. delavcev IPS.

Kakšna je sploh zakonodaja na področju izvajalcev pristaniških storitev (IPS) in kaj se bo zdaj z dogovorom, ki je bil sklenjen med temi delavci, njihovimi delodajalci in Luko Koper in ki je pripeljal do konca protesta, lahko spremenilo?
Posebnih predpisov, ki bi urejali to področje, vsaj če gledamo z vidika pravic delavcev, ni. Obstajajo pa drugi predpisi, ki urejajo posredovanje delovne sile. To je posebno poglavje tudi v zakonu o delovnih razmerjih. Torej gre za organizacije, ki so posebej registrirane za “posojanje delavcev” in v tem primeru so določene “zaščitne klavzule” tudi za delavce. To pomeni, da morajo biti povsem izenačeni z delavci iz podjetij, kamor so napoteni. Po drugi strani pa so tu inšpekcije.

Klasična storitev, kot jo opravljajo delavci IPS, je lahko namenjena le nekim storitvam v drugem podjetju, ki pa se izvajajo pod nadzorom IPS, torej oni odrejajo delo, delovni čas, plačo.

Ko pa je pride delavec IPS v Luko, mu luški delovodje odrejajo, kje bo delal, celo ure mu pišejo. IPS ne ve niti, koliko ur je njegov delavec delal. Delodajalec mu pove le, kam se mora javiti na delo, delavec pa ne ve, kje bo delal niti kdaj bo zaključil z delavnikom. Delodajalci teh delavcev tako dostikrat niti niso vedeli, da njihov delavec dela kontinuirano po dve ali tri izmene. In tu je vprašljiva zakonitost tega stanja.

Vir: STA/Matjaž Rušt

Kaj pa bo ta tristranski dogovor uredil?

Potrebno je reči, da za nastanek tega stanja ni kriva sedanja uprava Luke. IPS so v Luki Koper prisotni vsaj 15 let, njihov problem pa je večslojen. Tako je vprašanje razmerja med podjetji IPS in samo Luko, drugo pa je problem teh delavcev, ki so popolnoma prepuščeni na milost in nemilost svojih delodajalcev.

Zakaj to govorim? Večinoma gre za delavce, ki delajo na osnovi začasnih delovnih dovoljenj, in v tem primeru seveda se postavlja problem nadzora nad delovnim časom in njihovimi pravicami.

Sindikat žerjavistov je že tri leta opozarjal na njihovo stanje. Seveda sindikat ni mogel posegati v njihove plače, opozarjal pa je, kateri delavci in pod kakšnimi pogoji delajo v Luki ter da je delo nevarno. Uprava, tudi prejšnja, je to vedela in ni naredila ničesar, branila pa se je, češ da ne morejo nadzorovati razmerij med delavci in njihovimi delodajalci. Kar je pravno seveda čisto točno.

Zato je tu nujno, da Luka uredi ta razmerja tako, da bo imela tudi sama nadzor nad izvajanjem oziroma nad spoštovanjem zakonodaje, tudi pri zaposlovanju teh delavcev. To pa potem nujno terja tristranski dogovor. Čim ostanemo samo na teh razmerjih, kot so bila zdaj, je problem nerešljiv. Lahko se zagotovi neke dobre namene, ampak ni nekega nadzora, ker Luka ne more posegati v ta razmerja. Ker pa delavci vedo, da je Luka za razliko od IPS neko urejeno podjetje – končno je večinski lastnik država -, vedo tudi, da lahko tam dobijo neko zaslombo v primeru, če bi prišlo do hudih kršitev.

Pa je ta tristranski dogovor že podpisan?

Ne. Dogovorjen je bil tristranski dogovor z izrecno določbo, da bo obstajal tak tripartitni sistem dogovarjanja o pravicah teh delavcev, hkrati pa je bil določen 60-dnevni rok, ko naj bi se že dogovorili o nekih izhodiščih oziroma minimalnih pravicah. Luka tega dela dogovora ni podpisala, ker mora v presojo nadzornemu svetu, saj podpis lahko prinese dodatne finančne obremenitve, za katere uprava ni pristojna.

Osebno sicer pričakujem, da bo nadzorni svet rekel, da to ni njihova materija, kar pomeni, da bo uprava lahko podpisala tak dogovor, če bo seveda še vedno pri tem stališču.

V nasprotnem primeru pa lahko delavci napovejo stavko?

Točno tako. Vprašanje seveda je, zoper koga bodo stavkali. Delavci bi lahko stavkali zoper Luko, ki pa ni njihov delodajalec. Njihov delodajalec so IPS, ki pa bi želeli uresničevati določene pravice, v kolikor bi tu bil dosežen tudi ustrezen dogovor z Luko. Kajti nedvomno je, da bo ta dogovor terjal neka večja sredstva s strani Luke do IPS.

Omenjala se je tudi možnost arbitraže.

Tako je. V kolikor v 60 dneh ne bi bilo dogovora, ker pač lahko ima vedno nekdo fige v žepu, se imenuje arbitražo. Vemo pa, da arbitraža v principu deluje tako, da vsaka stranka določi enako število arbitrov, ostale pa lahko imenuje, če se stranke ne dogovorijo med sabo, sodišče. In ta arbitraža naj bi potem v nadaljnjih 60 oziroma 90 dnevih dejansko določila vsebino minimalnih pravic, upoštevaje seveda zakon, neke primerljive kategorije kolektivne pogodbe itd.

Kaj pa določitev tarifnega dela oziroma ovrednotenje dela delavcev IPS?
To sodi v obseg minimalnih pravic. Delavci so sicer že postavili neke zahteve, predloge izhodiščnih plač za posamezna delovna mesta in višino dodatkov, vendar je dejansko to neuresničljivo, ker morajo te predloge spremljati neke analize.

Mislim pa, da problem pri delavcih IPS ni toliko neka osnovna plača kot pa dodatki, do katerih so upravičeni, bodisi da gre tu za dodatke za težke delovne pogoje. Če denimo vzamete kolektivno pogodbo Luke Koper, imajo delavci, ki delajo v takih pogojih, zelo visoke dodatke. Potem gre še za vse preostale dodatke, ki jih imajo vsi delavci, torej za nedeljsko in nadurno delo, delo na dan praznika itn., kar se jim prav tako ni upoštevalo. Nekateri delavci so imeli fiksno urno postavko ne glede na to, koliko in kdaj so delali.

Je k temu dogovoru sicer pristopilo vseh 43 podjetij IPS?

K temeljnemu dogovoru, ki je bil sklenjen za prekinitev stavke, so pristopili vsi IPS. Dogovor, ki je bil sklenjen, kot pogoj za prekinitev stavke vsebuje nek minimum zaščite delavcev, obstaja pa tudi nek osnutek dogovora, ki ga mora odobriti nadzorni svet, o čemer smo prej govorili, da si pa bodo vse stranke ne glede na to prizadevale za nadaljnji dialog. V primeru, da ne bi prišlo do zelene luči s strani nadzornega sveta, bi morali še vedno ta dialog nadaljevati. Tudi tu je opredeljen rok 30 dni za dogovor.

Sami delodajalci so opozarjali, da imajo nelojalno konkurenco, da nekateri podpogdbeniki Luke začasno pripeljejo delavce, ki jim plačujejo po le dva evra na uro. Bi ta dogovor zajel tudi te delavce?

Ta dogovor obsega vse podizvajalce in pomeni, da velja tudi za tiste delavce, ki so še vedno “nevidni”, ki niso bili vključeni v ta razmerja, in tako ne izključuje nobenega. IPS so dolžni ne glede na strukturo zaposlenih – ali so naši državljani, ali tujci, ali na začasnem delu itd. – spoštovati v enaki meri vse te določbe. Torej tudi tu gre za prepoved diskriminacije, ker vsak dogovor med delodajalci tudi njih ščiti pred nelojalno konkurenco.

Če za razmere, v katerih so bili delavci, Luka formalno ni bila odgovorna, kdo je potem zatajil? Morda inšpektorji?

Res je, da so inšpektorji vsaj zadnjih pet let redno prihajali, a konkretnih kršitev, na katere je opozarjal sindikat žerjavistov, niso ugotovili oziroma niti niso ugotavljali.

Zatajila je država, čeprav je vedela za konkreten primer, zatajila je na nivoju inšpekcijskih služb, se pravi nadzora nad izvajanjem zakona o delovnih razmerjih in vseh teh predpisov. To je jasno in nesporno.

Zatajila je tudi Luka Koper, ki je bila s temi problemi seznanjena in jih je dopuščala. Ne bom trdil, da je Luka Koper neposredno odgovorna, je pa posredno, ker ni uredila teh razmerij, pa bi jih lahko.

Sam sem bil prisoten, ko so člani uprave, tudi prejšnje, bili seznanjeni z vsemi temi okoliščinami, a so samo roke dvigali v duhu, mi tu ne moremo nič. Oni kot monopolist v teh razmerjih pa lahko kadar koli lahko IPS dajo neko določbo, da ima Luka Koper pravico izvajati nadzor nad uveljavljanjem zakonodaje. Dovolj je to.

Očitno so mislili: dokler gre tako, je v redu. Seveda gre za vprašanje stroškov storitev oziroma delovne sile oziroma lahko tudi kakšnih drugih interesov, o katerih se veliko govori in ki se pojavljajo med posameznimi vodilnimi v Luki in IPS-i.

Kako komentirate izjavo predsednika uprave Luke Gregorja Veselka po preklicu stavke žerjavistov, da je bila napoved odpovedi delovnih razmerij članom stavkovnega odbora taktična poteza?

S tem je predsednik uprave v bistvu povedal vse. Povedal je to, kar je ves čas trdil sindikat žerjavistov, da gre za pritisk na stavkajoče, in mislim, da celoten kontekst stavke, od napovedi dalje, nam lahko to potrdi. Ker nekatera dejstva so tu nesporna.

Očitno je, da se uprava tri, štiri dni sploh ni pogajala z delavci, kar bi se morala po zakonu. Ko pa so že pogajanja stekla, so do seje nadzornega sveta trajala morda pol ure, uro. Torej vedelo se je, da takšna pogajanja ne morejo pripeljati do nekega pozitivnega rezultata. In vmes, torej že nekaj dni po začetku stavke, so sprožili postopke odpovedi delovnih razmerij.

Tako obnašanje uprave pomeni le eno. Prvič, da so imeli tihi pristanek nekoga iz lastniške strukture. Čutili so se tako varne, da lahko tvegajo stavko s prepričanjem, da so pravilno ocenili, da gre za nezakonito stavko. In tukaj je temeljni kamen spotike: uprava si je vzela pristojnost ocenjevati zakonitost stavke in zaradi take napačne ocene se štiri dni sploh ni pogajala oziroma šest dni se ni resno pogajala.

A niso že s tem, da so se po štirih dneh začeli pogajati, dejansko vsaj posredno priznali stavki zakonitost?

Ne. Uprava Luke Koper je imela možnost po zakonu – ne vem, zakaj niso v to šli – predlagati delovnemu sodišču izdajo začasne odredbe, s katero bi se delavcem prepovedalo nadaljnjo stavkanje.

Ampak do izdaje te odredbe ni prišlo …

Niti zahteve niso vložili.

In to kljub temu, da so najeli dodatnega odvetnika za to, da rešuje težave s stavko?

Če bi imela Luka pravega lastnika, do tega ne bi moglo priti. V Luki ni lastnika oziroma je lastnik, ki se zelo neodgovorno obnaša do tega podjetja. Mi vseh stavkajočih delavcev ne moremo nadomestiti z drugimi, sploh pa če je stavka zakonita. To pomeni, da je uprava tista, ki bi morala vleči take poteze, da naredi maksimalno, da do stavke ne pride oziroma da so posledice čim manjše.

Veliko se je govorilo, da bi moral v Luki med stavko posredovati prometni minister Patrick Vlačič.

Minister Vlačič je posredoval ob napovedi stavke v februarju in jo minuto pred začetkom dejansko preprečil. Njemu gre zasluga, da takrat ob enakih zahtevah ni prišlo do stavke. V bistvu se to potem v štirih, petih mesecih ni reševalo in se je zdaj razplamtelo.

Ne morem sicer komentirati, zakaj ministra Vlačiča ni bilo v Luki. Mislim pa, da v prvi vrsti to ni njegova funkcija, hkrati pa menim, da ne more biti ravnodušen do teh dogodkov, nenazadnje stavka je imela hude posledice tudi za ostale v člene v tej verigi transportne dejavnosti, ki sodi pod to ministrstvo. Zato mislim, da ministrstvo kot tudi vlada ne moreta biti ravnodušna, čeprav nima vlada kot lastnik nobenih pristojnosti pri tem. Seveda pa ima druge vzvode, s katerimi bi lahko, če ne preprečila, pa vsaj zmanjšala posledice take stavke.

Nadzorni svet, ki sicer ne more odločati o tem, ali se dopusti stavka ali ne, ima pa pristojnost vplivanja na člane uprave, katere lahko kadar koli zamenja in imenuje nove, prav nadzorni svet bi se moral sestati točno teden, preden se je dejansko sestal. In to je osnovna napaka. Nadzorni svet pa predstavlja lastnike. Noben lastnik ne bi dopustil takega obnašanja svojih nadzornih organov, to je dejstvo.

Kdo bi moral odgovarjati za škodo, ki je nastala, in ali mislite, da bo zanjo kdo odgovarjal?

Mislim, da ne bo nihče odgovarjal, o tem sem skoraj prepričan. Do sedaj ne vem za primer, da bi kdo s strani upravljavcev, bodisi da je to nadzorni svet ali uprava ali kdor koli, kdaj odgovarjal. Delavci so že, bile so že take tožbe. V tem primeru do tega ne more priti, ker je v dogovoru o prekinitvi stavke izrecna zaveza Luke, da se odpoveduje odškodninskim zahtevkom zoper stavkajoče s tega naslova.

Torej tudi ugotavljanje zakonitosti stavke ni smiselno?

Ne, ni smiselno, gre zgolj za neko načelo. Stavka ne more biti nezakonita, tudi če sledimo razlogom, ki jih navaja Luka, torej da ni bila nujna, primerna in da je bila nesorazmerna. Povsem enake stavkovne zahteve so bile namreč postavljene februarja in ni bilo nikoli nobenega ugovora s strani uprave. Že to kaže na dejstvo, da so sedaj iskali nek razlog za discipliniranje tega sindikata. To pa, mislim, je bilo težišče v tej stavki.

Sindikat delavcev IPS (SIPS) zdaj pravno formalno obstaja?

Da. Formalno obstaja od aprila, ima statut in je registriran kot samostojni sindikat. Ti dogodki pa so ga ustanovili tudi dejansko, med delavci. Mislim, da so sedaj dobili neko motivacijo in smisel svojega obstoja ter videli neke rezultate, čeprav zanje niso oprijemljivi, ker še niso dali nekih posledic pri plači ali čemur koli. Je pa to neka zasnova in mislim, da je največ, kar so dobili, to, da bodo lahko svoj status definitivno uredili, kar je bilo sedaj nemogoče.

Mislim, da so dosegli maksimum, ki so ga lahko v danih okoliščinah dosegli. Luka je s tem dobila še en sindikat, ki ga je tako kot sindikat žerjavistov ustvarila Luka sama. Mislim, da je bil sindikat žerjavistov pred štirimi, petimi leti ustanovljen kot posledica arogance tedanjega delavskega direktorja. To, da so se delavci združili in dobili ta močan sindikalni naboj po urejanju zadev, je bila reakcija na tedanjo ignoranco in aroganco pristojnih v upravi Luke Koper.

Veliko ljudi se s stavko žerjavistov ne strinja, saj menijo, da razlogi za stavko niso dovolj argumentirani in da gremo lahko potemtakem vsi stavkat. Smo ostali pretihi ali so žerjavisti preglasni?

To je zelo poenostavljeno razmišljanje. Ljudje se običajno ne zavedajo, kakšen velik psihičen napor je stavka za stavkajočega. Pri nekaterih stavkah gre uprava namenoma v smer, da bi po dnevu ali dveh delavce izčrpala, tako da bi se ti vrnili na delo. In nekateri res začnejo popuščati. Poleg tega je v določenih podjetjih nemogoče ustvariti tak naboj, da bi ljudje stavkali, tudi če so jim kršene pravice. Imamo številne organizacije na področju varovanja premoženja, ko ljudje po več let ne dobijo regresa, pa bi ponekod že zdavnaj stavkali. Drugod pa ne stavkajo, ker niso ustrezno organizirani, bojijo se in nimajo dovolj močne motivacije, da bi rekli: bomo stavkali en teden oziroma do izpolnitve zahtev. Ljudje imajo za seboj družine, delodajalec pa jih straši, da bodo izgubili službo, firma bo šla v stečaj in delavci težko dobijo tako močno motivacijo, da vzdržijo teden ali več. Razen tistih, ki so na dnu, brez plače, propadla podjetja in podobno.

Če opazujemo s strani, morda deluje enostavno, pa ni res. 23 delavcev, članov stavkovnega odbora, je bilo pripravljenih tvegati vse, tudi zaposlitev, kar kaže na to, da so bili razlogi za stavko subjektivno v njihovem zavedanju zelo utemeljeni in upravičeni. Nobena stavka ne bi mogla trajati toliko dni zgolj iz razloga, da se zruši upravo ali zaradi nekih izmišljenih razlogov. Če v Sloveniji analizirate stavke, vidite, da so večinoma tam, kjer so ljudje v brezupnem položaju. Denimo Vegrad, ali firme pred stečajem, kjer so delavci tri mesece brez plače.

Vendar v primeru žerjavistov ne gre za to?

Ampak to so prave stavke. Na Zahodu tistih drugih stavk sploh ni. Tipična stavka pri nas je zaradi kršitve pravic, na Zahodu pa hočejo več pravic. Kakšne floskule berete. Imajo 2500 evrov plače pa še si upajo stavkati? Ja, najbolje, da vsi pristanemo na 1200 evrov, da bomo vsi enako zadovoljni in vsi bomo reveži in bomo stavkali samo takrat, ko nam bodo še 1000 evrov vzeli. To je zgrešena logika in pristajanje, tudi s strani ljudi, ki tako komentirajo, na neko hlapčevsko vlogo.

Tudi mediji smo glede teh plač dobili zelo zamegljeno sliko …

Ja, vprašanje je, kaj računamo vse v plačo. Eno je osnovna plača in v večini podjetij dobijo le osnovno plačo, ker ni potrebe po nekih drugih dodatkih. V Luki je pa pri plačah poudarek ravno na vsem drugem, ne na osnovni plači. Ogromno je nadurnega dela, dela ob sobotah, nedeljah, praznikih, in tu so še bistveno težji delovni pogoji kot drugod. Res pa je, da je Luka uspešna in lahko plačuje in dobijo del iz naslova gospodarnosti, trinajsto plačo. To pa je ugodnost.

No, žerjavisti tokrat niti niso stavkali zaradi plače …

Zakaj pa bi morali samo zaradi plače stavkati, zakaj ne zaradi delovnih pogojev in zato, da ne bo zraven mene delal delavec, ki je delal že v treh izmenah in uprava ničesar ne naredi, kar bi lahko naredila? Uprave ni stalo niti enega evra, da je sedaj uredila področje varstva pri delu. To bi lahko storila pred petimi leti, očitno nekomu to ni bilo v interesu, samo to lahko rečem. To so neke nelogičnosti, ki kažejo na neka ozadja.

Delodajalci, torej podjetja IPS, so opozorili, da niso oni krivi, da imajo njihovi delavci tako nizke plače, ampak da tudi njih “stiska” Luka.

Točno. Tisti, ki hoče upoštevati zakonodajo in je pošten in želi delavcem vsaj neke minimalne dodatke plačevati, bo imel v določenih primerih izgubo. To je dejstvo. Zato sem jaz vedno trdil, da bi ta tristranski dogovor pomenil nek dodaten strošek za Luko. Torej, nekje nekdo krade, bomo rekli po domače, ali delavcem ali IPS, tu je nekje denarja premalo, ne vemo, pa koliko.

Kar lahko kontroliramo, je, da nekateri delavci dobijo bistveno premalo. Od delodajalcev pa sem dobil informacije, da tisti, ki plačuje manj, lahko “pride skozi” in ima nek dobiček. Imamo pa nekaj teh delodajalcev, ki imajo tudi tožbe zoper Luko Koper, ker niso uspeli pokriti vseh stroškov delovne sile. Ravno zato delodajalci zahtevajo izenačitev pogojev, vzpostavitev nekega transparentnega sistema in pravil igre, ki bodo za vse enaka, tako da ne bo moglo prihajati do tega, da bi nek delodajalec zlorabljal delavce in jih plačeval po dva evra, da si bo sam koval dobiček. To sedaj lahko prosto počne, saj Luka nadzora nad tem ni imela in to je vodilo do tega, da je luka dobila stavko. In tega si ne sme več dopustiti.

Namestnik predsednika uprave Luke Tomaž Martin Jamnik je na koncu pogajanj komentiral, da je Luka “aktivno odprla svoj žep”.

Ja, ampak ob bolj modrem postopanju bi bistveno več prihranili, če bi pravočasno to uredili. Pa pustimo škodo ob stavki, mislim na izid stavke.

Kako pa je z našo zakonodajo na področju stavke?

To je pa naslednji problem, problem za delodajalce in ne za delavce. Delavci se tega formalno pravno niti ne zavedajo, izhaja pa že iz ustave. Ustava govori o pravici do stavke. V izpeljavi tega zakon o stavki govori, da če stavko pravočasno napoveš, je v vsakem primeru zakonita. Neka dejavnost, predvsem prevoz ali transport, ki lahko bistveno vpliva ne le na proizvodni proces v podjetju, ampak na neke širše življenjske razmere v okolju, imajo tako izjemno moč pri stavki. Denimo vozniki tovornjakov v Franciji ali pri nas železnica, bi lahko stavkali in bi bila stavka kadarkoli zakonita.

Res je, da gre sodna praksa v smer nesorazmernosti, ki je pa denimo pri vprašanju varstva pri delu zelo težko določljiva. Sploh pa delodajalec nima pristojnosti, da bi to ocenjeval, saj smo sicer zaključili s stavkami. In potem tudi ni več ustavne pravice do stavke. Zakon pa ne more omejevati ustavnih pravic, razen tam, kjer ustava izrecno to dopušča. Pri nas imamo formalno pravno zasnovano izredno široko pravico do stavke, uresničuje se pa tam, kjer so močni sindikati in kjer stavka lahko povzroči delodajalcu tako škodo, da ima stavka učinek. Čistilke v Luki bi lahko stavkale dva meseca, a kdo bi jih pogledal?

Glede IPS-ov je zakonodaja zadovoljiva, ali bi jo bilo potrebno nadgraditi?
Mislim, da ravno zaradi pojavov, kot je bil ta in morda je v gradbeništvu neka zelo podobna zadeva, je to vprašanje zelo na mestu. V dejavnostih, kjer gre za nenadzorovano število podizvajalcev, se izgubita sled in nadzor. Predvsem slednje je problem. Nikoli ne sme biti predpis zastavljen tako, da boš dal težo na inšpekcijo. Inšpekcija je skrajni izhod. Predpisi morajo bit taki, da čim manj dopuščajo neke nezakonitosti.

V tem primeru, ko je praksa pokazala odstopanja in bistvene kršitve zakonodaje, bi morali to področje po mojem mnenju urediti. In da se ga urediti. Naročnik, v tem primeru Luka ali nekdo v gradbeništvu, bo dejal: jaz imam pogodbo le s prvim izvajalcem, drugi me ne brigajo. Če bomo ostali pri tem, bomo tlačili glavo v pesek in ne bomo nikoli ničesar rešili. Drugače bo, če bomo zahtevali odgovornost naročnika tudi za naslednje podizvajalce, torej če Luka kot naročnik pošteno plača, ima tudi vso pravico zahtevati, da se spoštujejo vsi predpisi in ima pravico nadzora do zadnjega člena. Sploh pa, ker se to delo izvaja na njenem območju in kjer bi po sami naravi kakršnikoli zapleti lahko ogrozili poslovanje, je nuja, da se to uredi. Zato sem pri Luki optimist. Ne glede na spremembo predpisov pa je največji pozitiven učinek te stavke, da je treba ta razmerja urediti drugače, tako da bo Luka imela nadzor nad vsemi, ki prihajajo v Luko.

Torej bi lahko zakon to tako uredil, da bi se takšna praksa razširila na celotno področje podizvajalcev?

Da, tudi na druga bi lahko razširili. Vsi vemo, kakšni so nekateri podizvajalci. Nekdo ima pet podjetij in dopusti, da gre podjetje v stečaj, dolguje lahko pet plač in podobno. Naročnik je pa vedno tisti, ki je kapitalsko in drugače močan in bi zakon moral naložiti del odgovornosti tudi njemu.

Kdo je torej zdaj na potezi? Poslanci, država?

Mislim, da tudi sindikat. Vsi smo na potezi, tudi poslanci, nenazadnje je prva država, ki mora skrbeti za red. Ampak jo je treba dostikrat pocukati, če ni kaj v njenem interesu. Mislim, da se je pa zdaj izkazalo, da to je v njenem interesu, da je nuja to urediti.

Vabljeni na mednarodni študentski sestanek / Plenum FF Beograd

2011-11-01T05:33:00.000-07:00

Invitation SH En

Platform SH En

Spremljajte: PLENUM FILOZOFSKE FAULTETE V BEOGRADU.

Europska integracija kao sredstvo neoliberalne hegemonije

2011-10-19T04:11:00.000-07:00

V rubriki Misli objavljamo v srbskohrvaškem jeziku odličen članek John Milios-a z naslovom "Europska integracija kao sredstvo neoliberalne hegemonije", ki je vreden vaše pozornosti in branja.

http://alternativa-misli.blogspot.com/2011/10/john-milios-europska-integracija-kao.html

Želimo vam prijetno branje.

»EL PUEBLO UNIDO JAMÁS SERÁ VENCIDO« / »ZDRUŽENI LJUDJE NIKOLI NE BODO PREMAGANI«

2011-10-17T16:33:00.000-07:00

Koper v globalnem valu 15o

V Kopru na sončno soboto 15.10.2011 smo se v Alternativi Obstaja skupaj s številnimi tovariši in tovarišicami, med njimi Federacijo za anarhistično organiziranje (FAO), Anarhistično pobudo Ljubljana (APL), Organizirano skupnostjo Zasavje (OSA), Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev (SIPS), Sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD) in drugimi posamezniki in posameznicami, pridružili vsesvetovnemu gibanju 15o, ki zavrača politike zategovanja pasu (austerity), kot način reševanja krize, zavrača antidemokratično in avtoritativno upravljanje s skupnim bogastvom, zavrača bogatenje peščice posameznikov na plečih večine in končno zavrača neoliberalni kapitalistični sistem kot tak. S protestom v Kopru smo se pridružili več kot 900 mestom po vsem svetu z enako željo in zahtevo po korenitih političnih in socialnih spremembah. Smo del 99% ljudi, ki jih gospodarske, politične in akademske elite (1%) iz dneva v dan izkoriščajo, teptajo in spravljajo na rob eksistencialnega prepada. Na protestih smo jasno zahtevali univerzalni temeljni dohodek za vse, saj si vsak posameznik in posameznica zasluži dostojno življenje, brezplačno izobrazbo, zdravstveno oskrbo, brezplačna stanovanja, javni prevoz in prosto komunikacijo ter čisto okolje. Zahtevamo tudi pravično porazdelitev dobrin, odpravo kapitalističnih ekonomskih odnosov, delavsko samoupravljanje v podjetjih in neposredno demokracijo, ki je horizontalna, decentralizirana in globalno ljudska! Ker smo želeli naš globalni boj tudi aplicirati na konkretni lokalni problem, smo se povezali s Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev, ki je predstavil svoje delavske zahteve upravi in državi in sicer so to : kolektivna pogodba za območje celotnega pristanišča, ki bo pravično urejala standarde dela inplačila ter upoštevala davno priborjene neodtujljive delavske pravice, za enako delo, enake pravice in enako plačilo in tripartitni sistem dogovarjanja med enakopravnimi partnerji : delavci, upravo in lastniki podpogodbenih podjetij in postopno ukinitev podpogodbenih podjetij ter vzpostavitev novega neprofitnega sistema zaposlovanja delavcev v okviru Luke Koper!

Miroljubni protest v Kopru je zbral pisano množico posameznikov in posameznic (300-500), ki jih veže enaka usoda izkoriščanja s strani kapitalistov na njihovih delovnih mestih, fakultetah, šolah, kulturnih ustanovah, društvih, lokalnih skupnostih itd.. Skupaj s prisotnimi Kombinatkami (ženskim partizanskim pevskim zborom) smo zapeli Internacionalo, Bandiero Rosso in čilensko revolucionarno pesem »El pueblo unido jamás será vencido« (Združeni ljudje nikoli ne bodo premagani), s katero smo na simboličen način pokazali, da se bomo proti neoliberalnim kapitalističnim elitam borili do konca, saj so le te svoj pohod začele prav v sedemdesetih letih v Čilu s fašističnim režimom generala Pinocheta, pod okriljem neoliberalistične akademske bande iz Rockefellerjeve Univerze v Chicagu z Miltonom Friedmanom in Friederichom Hayekom na čelu.

Neoliberalna kontrarevolucija

Od osemdesetih let prejšnjega stoletja smo priča neoliberalni kontrarevoluciji, ki jo upravljajo velekapitalistične elite zbrane v krogih okoli Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodnega monetarnega fonda (IMF), Svetovne Banke (WB), Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Ameriške centralne banke (FED), NATO, Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) ter nacionalnih vlad širom po svetu. Cilj te krvoločne elite je konkurirati Kitajski na svetovnem »konkurenčnem« trgu, kar v praksi pomeni pripeljati kitajske pogoje, organizacijo in odnose dela k nam, torej zmanjševanje cene dela, plač, dodatkov in nadomestil za prevoz in malico, ukinjanje socialnih programov, socialnih pomoči, nadomestil za brezposelnost in štipendij, zmanjševanje višine pokojnin, privatizacija šolstva, zdravstva, pokojninskih skladov, uvajanje »fleksibilnih«, prekernih delovnih praks in delovnih mest, zmanjševanje delovnih mest v javnem sektorju, podaljševanje starostne upokojitve in končno uničenje kolektivnih pogajanj in dogovarjanj med socialnimi partnerji ter destrukcija moči sindikatov kot predstavnikov interesov delavstva. Pri tej kontrarevoluciji je končni cilj popoln razkroj socialne države in že v tridesetih letih delovanja je dosegla to, da se je razmerje med najbogatejšimi in najrevnejšimi posamezniki povečalo od 1:10 na neverjetnih 1:400. Vse vlade pod isto pretvezo reševanja države iz finančne krize in reševanja »nacionalnega« gospodarstva uvajajo najbolj krute in podle neoliberalne reforme (Grčija, Španija, Irska, Portugalska), ki ljudi pehajo v še večjo revščino, večina evropskega prostora pa se »nezavedno« preobraža v države »tretjega sveta« (Bolgarija, Romunija, Balkan, Grčija, Portugalska,...).

Slovenski neoliberalni krvosesi na pohodu

Tudi naše vladajoče elite skušajo pod krinko reševanja države iz finančne krize, vpeljati najradikalnejše neoliberalne reforme pokojninskega sistema, zdravstva, zakona o delovnih razmerjih, javnega sektorja in privatizacijo najboljših državnih podjetij. Vse do zdaj smo se prebivalci in prebivalke Slovenije še pravočasno uprli vsem napovedanim reformam (pokojninska, malo delo, zdravstvena reforma), toda sledijo nam temačni časi, saj se nam na naslednjih parlamentarnih volitvah obetajo krvoločni neoliberalni težkokategorniki. Od najhujše neoliberalne različice, ki jo prepoznamo v Virantovi listi, do klerofašistične neoliberalne različice po meri avtoritativnega Janeza Janše in kapitalističnega magnata Zorana Jankovića in njegove liste, ki bo pod pretvezo šarma, karizme in partizanskih zgodbic zadala ljudem najhujši možni udarec in jih potisnila na prag revščine. Identificirajte in prepoznajte ljudi, stranke in liste, ki vam prodajajo reforme in kratenje socialnih pravic. To so naši razredni sovražniki, ne glede na to, kako radi imajo Josipa Broza Tita, partizane, domobrance, ali so samo za heteroseksualne ali tudi za homoseksualne družine, ali podpirajo izgradnjo džamije ali ne in kakšno je njihovo mnenje do priseljencev. Ne pustite se zavesti!

Parlamentarna demokracija je preživeta

Parlamentarnim strankam, listam in gibanjem ne gre več zaupati. Parlamentarna demokracija je iztrošena in se je vedno izkazala za neuporabno. Posmeznik ne more vstopiti v parlamentarni boj, če nima za seboj močnega kapitalskega zaledja, v čigar interesu deluje ves svoj mandat. Zato nas ti ljudje ne predstavljajo in ne zastopajo. Ti ljudje predstavljajo svoje kapitalistične barone iz ozadja. Zaman iščemo poštenega politika, saj tak ne obstaja. Tudi, če je kakšen kdaj obstajal, se je znotraj parlamentarnega sistema spremenil, prilagodil in preobrazil, saj mora delovati po načelih svoje stranke, svojih baronov, ali pa pod pritiskom zunanjih kapitalističnih institucij (MMF, OECD, WB, ECB).
Prav globalni protesti 15o so pokazali, da je čas za druge oblike demokracije. In sicer za neposredno direktno demokracijo. Na zasedenih javnih površinah ljudje odločajo preko telesa skupščine, kjer ima vsak posameznik in posameznica pravico besede in glasa. Taka oblika demokracije bi se morala uvesti v vse organizacije proizvodnje in v vse skupnosti, saj se večina podjetij še vedno upravlja hierarhično, korporativno, z vodilnim managarjem/diktatorjem na čelu, kar posledično zapira prostor za dialog, izmenjavo mnenj in demokracijo. Zato je potrebno preoblikovati vse ekonomske organizacije proizvodnje in vse naše lokalne skupnosti, četrti, fakultete in univerze na način samoupravljanja, kjer bi se na skupščinah, plenumih neposredno kolektivno odločalo o vseh perečih vprašanjih in kjer bi se na pravičen in enakopraven način prerazporejal presežek dela, kar bi rešilo najbolj pereč problem današnjega časa - to je neenakopravna razporeditev kapitala.

Resnična revolucija je dolgotrajen proces

Kljub temu, da gibanje 15o odpira nove prostore razmišljanja in idej, še ne moremo govoriti o nekakšni revoluciji, saj je revolucija dolgotrajen proces, ki zahteva večjo angažiranost vseh nas, ter organiziranje delavcev, meščanov, vaščanov, učiteljev, študentov in vseh ostalih kolektivov na najnižjih ravneh delovanja. Vzpostavljati moramo mrežo avtonomnih delavskih sindikatov, avtonomnih lokalnih skupnosti, zadrug in drugih avtonomnih kolektivov in kooperativ od spodaj navzgor in začeti vzpostavljati nove ekonomske odnose, samoupravni sistem ter vpeljati direktno demokratičo odločanje. Težiti je potrebno k horizontalnemu mreženju kolektivov, da ne pride do nepotrebnih hierarhij, k decentralizaciji v prostoru, da se omeji možnost centralizacije in k ukinitvi tekmovalnosti med ljudmi, saj bi s tem okrepili medsebojno sodelovanje in solidarnost ter kooperacija.

Konec neoliberalno kapitalističnega tabuja

Vsekakor so globalni protesti 15o prispevali h koncu tabuiziranja kapitalizma in neoliberalne tržne ekonomije kot edine možne ekonomske oblike proizvodnje. Povsod so se začeli odpirati skupni javni prostori, tako virtualni kot realni (Wall Street, zaseden prostor pred Ljubljansko borzo), kjer se razpravlja o možnih alternativah z novimi metodami in oblikami demokracije (direktna demokracija – skupščine, plenumi), kjer se jasno identificira problematičnost trenutnega sistema ter se jasno in glasno obsoja izkoriščevalski kapitalistični sistem, oziroma njegovo najhujšo različico - neoliberalizem. Vsekakor gre za globalni preobrat v javnem mnenju in ponovno prebujanje solidarnosti med ljudmi, ponovno kolektivizacijo idej in razmišljanj, ponovno prebujanje debat o socialističnih, komunističnih in anarhističnih oblikah organizacije družbe, toda ta novi val, to novo energijo in razpoloženje bo potrebno čimprej umestiti/aplicirati partikularno na svoja delovna mesta, na fakultete, lokalne skupnosti, soseske in ostale kolektive, da bomo lahko govorili o nekakšni revoluciji.

Če so še pred kratkim nekateri predstavniki kapitalistične akademske elite menili, da je že konec zgodovine, je gibanje 15o pokazalo, da zgodovina še ni končana in da se nam obetajo pestri časi!

Mile Zukić
Alternativa Obstaja

Koper 15.10.2011, ob 11h krožišče ob tržnici

2011-10-13T09:15:00.000-07:00

AO_SIPS_Letak_15O

Izjava skupščine 15o (sprejeta v SC Rog 12. oktobra 2011)

2011-10-13T05:39:00.000-07:00

Posamezniki in posameznice, delavska in družbena gibanja, kolektivi in iniciative, ki smo se zbrali na skupščini pred 15. oktobrom, dnevom, ko gremo povsod po svetu na ulice enotni za spremembo, sprejemamo naslednjo izjavo. Ker nima nihče copy right nad 15o, ne govorimo v imenu vseh, ampak želimo prispevati k skupnemu gibanju.

Smo del 99%. Smo tisti, ki proizvajajo družbeno bogastvo in smo se odločeni upreti nenehnemu razlaščanju in potiskanju v kot. Zato bomo v soboto del vstaje globalne generacije proti sistemu izkoriščanja.

Uprli se bomo finančnemu kapitalizmu, ki razlašča skupno bogastvo in ga pretaka v žepe 1%. Finančni kapitalizem so finančne institucije, kot so banke, borze, finančni trgi in finančna industrija, oligarhi in tajkuni, izkoriščevalski gopodarji, predsedniki uprav ter politični razred, partitokracija in sistem predstavniške “demokracije”. Vsi vsiljujejo isto logiko odtujevanja, ki je pripeljala do tega, da je za večino na tem planetu trenutno stanje nevzdržno.

V soboto bomo odločno zavrnili diktate bank, finančnih trgov, nacionalnih in evropskih politikov ter evrokratov, ki zahtevajo, da plačamo krizo, ki je nismo povzročili. Uprli se bomo enoumju in dogmi, da je izhod iz krize dokapitalizacija bank in finančnih trgov na račun že tako ali tako oslabljene države blaginje. Spreminjanje ti. perifernih evropskih držav v ubožnice kaže, da to ni rešitev. Politike zategovanja pasov dajejo prednost privatnim ekonomskim in finančnim interesom, ki so odgovorni za ekonomske procese, ki so nas pripeljali v aktualno krizo.

Obstaja alternativa in drug izhod iz krize, ki je dokapitalizacija skupne blaginje. Ta pomeni, da izvijemo skupno in skupno blaginjo iz zadušljivega prijema nenehnega privatnega razlaščanja. Kot proizvajalci družbenega bogastva ne moremo zadovoljevati svojih potreb z bornimi mezdami kot prekerni in popdplačani delavci in delavke in z zadolževanjem. Izobrazba, znanje, stanovanje, zdravje, okolje, dohodek, mobilnost... morajo postati brezpogojna pravica, del vsem dostopne skupne blaginje.

V soboto bomo zato postavili temelje osvobodilnega gibanja, ki se bo brezkompromisno zoperstavilo vsem poskusom uvajanja politik zategovanja pasov in ki bo izborilo skupno blaginjo kot okvir zadovoljevanja potreb današnje generacije proizvajalcev družbenega bogastva. Osvobodilno gibanje bomo gradili po principih neposredne, bazične, participativne demokracije, horizontalno in mrežno, v skupnem boju z evropskimi in globalnimi gibanji.

Pozivamo vse, da se nam v soboto pridružijo ob 15. uri na Kongresnem trgu. Destigmatizirajmo našo revščino in brezperspektivnost. Zanju nismo krivi sami, ampak pohlep in razlaščanje, ki sta značilna za finančni kapitalizem. Obenem pozivamo, da gremo onkraj golega pričevanja o težavah in socialni nepravičnosti in da zgradimo odločno družbeno opozicijo, ki bo izborila skupno prihodnost.

Zato pozivamo, da se v čim večjem številu udeležimo teach in na izbrani banki v obliki osebnih pritožb proti nasilju finančnega kapitalizma, s katerim bomo pozvali na 15o. Prav tako pozivamo, da po zborovanju na Kongresnem trgu zasedemo trg pred izbrano finančno institucijo zato, da skozi akcije in diskusije postavimo temelje našemu osvobodilnemu gibanju. Obenem pozivamo k odprtem zborovanju koprskega dela skupščine 15O pri krožnem križišču ob tržnici, kjer se bo odprlo lokalizirano polje diskusij in akcije.

Danes vstaja globalna generacija povsod po svetu in zmagali bomo!

Dokapitalizirajmo ljudi, ne banke!

Nihče nas ne predstavlja!

Udeleženci in udeleženke skupščine 15o

IWW (Nevidni delavci sveta)

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti

Socialni center Rog

Alternativa Obstaja

Krajša izjava za javnost ob povpraševanju medijev

2011-10-04T03:05:00.000-07:00

Na vprašanja o dogajanju na Wall St. ne odgovarjamo, dobršna mera informacij je že dostopna preko spletnih strani za katere skrbijo aktivisti, ki so v tem trenutku tudi tam.

Če pa gremo k stvari in govorimo o tu in zdaj: nismo se MI odločili za organizacijo protestov ali demonstracij ali kakršnega koli masovnega dogodka. Tisti, ko so se odločili, so banke, korporacije, pa tudi formalna politika; to troje lahko imenujemo kapital. Njihova odločitev temelji na pohlepu, na dobičku, na izkoriščanju, na rušenju socialne države, na neenakosti, na nepravičnosti, na diskriminaciji, ker državljane ter ostale prebivalce, katerim državljanstvo ni dovoljeno, vztrajno peha na rob obupa, ogroža naš socialni obstoj, nas vsakodnevno omejuje, nam onemogoča varno delo, nekaterim pa celo onemogoča delo nasploh. Mi smo potisnjeni v kot, kjer nimamo na izbiro široke palete sredstev ukrepanja, kot jo je imela politična garnitura, ki se ji je zaupalo. Mi se nimamo kaj odločati, ker nam ostaja le eno. Vzeti, kar nam pripada, vzeti, kar nam je bilo ukradeno. Potrebno je stopiti na ulico in si reči, da je ta cesta naša, da je naš Parlament, saj Država smo Državljani.

Mi nismo tisti, ki mobiliziramo, ki organiziramo. Mi smo tiste in tisti, ki so nas aktivirale banke in finančne institucije s svojimi finančnimi malverzacijami, mobilizirale so nas kraje, odžiranje delovnih mest, medijska cenzura, omejevanje svobode govora in atentat na Kennedya, atentat na Krambergerja, nesposobni sindikati, množična korupcija in gospodarski kriminal. Mobilizirala nas je nesposobnost formalne politike v Sloveniji, mobiliziral nas je OECD z idiotskimi ekonomskimi nasveti, NATO s svojimi nepravičnimi posegi v suverena ozemlja, okupacije suverenih držav, ki jih je Republika Slovenija afirmirala s tem, ko se sodelovanju v njih ni uprla. Med drugim nas je mobiliziralo tudi to, da je naš političnih vrh bivšega predsednika ZDA Busha sprejel z vsemi častmi, ko pa bi ga vendar morali obsoditi za vse krivično, kar je storil.

Kar se tiče tega, kar prihaja, pa vas vabimo, da se priključite spontanemu globalnemu uporu tudi na spletu. Kje in kako pa terja od vas manjši vložek energije.

Vabilo na petkovo diskusijo

2011-10-03T04:10:00.000-07:00

VABILO

Avtonomija: razredni boj onkraj stavke

2011-10-03T02:49:00.000-07:00

Predstavitev 3. številke časopisa Avtonomija in odprta diskusija o aktualnih delavskih bojih

MKSMC Koper, sreda 5. oktober 2011 ob 19h

Izhodišče večera bo sicer res že nekaj mesecev stara tretja številka časopisa Avtonomija, a večer bo v resnici namenjen nadaljevanju diskusij, ki jih je sprožil poletni upor v Luki Koper. Ustvarjalci časopisa bodo predstavili nekatere osnovne vidike časopisa ter nekatere vsebine iz zadnje številke. Predstavili bodo tudi načrte za naslednjo številko, v kateri bo velika pozornost namenjena ravno delavskemu boju v Luki Koper. Želja je, da bi v tovariškem ozračju razmišljali o medsebojni krepitvi in podpori. Ne zavoljo izražanja neke abstraktne solidarnosti, temveč iz trdnega zavedanja, da nas vežejo skupni interesi - živeti onkraj spon izkoriščanja. Diskusija bo odprte narave, kar pomeni, da bodo njeno vsebino in potek določala udeleženci in udeleženke sproti.

Predstavitev in diskusija bosta začeli ob 19h. Vstop je seveda prost.

Nabaviti bo mogoče tudi vse tri številke Avtonomije in se seznaniti z ostalo produkcijo Založbe Avtonomija.

PANDA BANDA

DISKUSIJA IN PRIPRAVE NA 15.OKTOBER

2011-10-02T15:26:00.001-07:00

Vabljeni na debatno srečanje/javno diskusijo in verbalne priprave na 15. oktober, dan globalne akcije, ko bodo ljudje po vsem svetu protestno dvignili glas in pest proti ekonomskim in političnim prevaram ter bančnim krajam, ki 99% ljudi na našem planetu vse bolj pehajo v revščino, lakoto, brezposelnost in brezup. Bliža se čas za zasuk.

Islandski protesti v prvi polovici letošnjega leta so denimo vlado prisilili, da je odstopila, ljudje pa so skozi proces direktne participatorne demokracije napisali novo ustavo, ki državo osvobaja pretesnega primeža mednarodnega monetarnega trga in virtualnega denarja. Tako so preobrnili idejo, da bi morali vsi davkoplačevalci odplačevati zasebni dolg bank, ustvarjen zaradi napak finančnega monopola, nova vlada pa je proti odgovornim bankirjem sprožila civilni in kazenski pregon.

V Grčiji se ljudje že dve leti silovito upirajo poseganju evropskih in svetovnih monetarnih institucij v državo, ki od grške vlade zahteva divje varčevanje, krčenje socialnih transferjev in pravic ter privatizacijo javnega sektorja, kar naj bi bila edina rešitev za zadolženost države. Podobno grozi državljanom Italije, Španije in Portugalske. Podobno grozi tudi nam. Islandce si moramo torej vzeti za zgled, do zgodbe o njihovem dosežku pa se le stežka prebijemo, pa še to zgolj na internetu, saj je vodilne tiskane in elektronske medije islandska zgodba prenehala zanimati tisti trenutek, ko je moč ljudi premagala moč monetarnih in korporativnih institucij.

17. septembra so možje in žene različnih etničnih, političnih, rasnih in verskih prepričanj in pripadnosti zasedli Wall Street, sam center monetarne moči ZDA in posredno tudi sveta. Zasedba danes poteka že 17. dan. V četrtek, 6. oktobra,se bo zgodila zasedba Trga svobode (Freedom Plaza) v ameriškem glavnem mestu Washington DC, poleg tega pa v tem času potekajo priprave na zasedbo več kot 100 mest po vseh ZDA. Podporna gibanja so se porodila na vseh kontinentih in se še množijo tudi v tem trenutku.

To so le nekatera od trenutnih žarišč upora, ki vse bolj navdihujejo tudi ostale drugod po svetu. Brezpravni, revni, odrinjeni, razlaščeni in osamljeni ljudje se vse bolj združujejo v boju za drugačen svet, kjer nam bo dovoljeno bivati, delati in si ustvariti dom. Tudi ti lahko prispevaš s svojo prisotnostjo, s svojo zgodbo, s svojim glasom.

Dobimo se torej 7. oktobra ob 18. uri v e-kavarni Pina na Kidričevi ulici v Kopru. Na srečanju se bomo poskusili spoznati in prediskutirati kje in na kakšen način bomo 15. oktobra 2011organizirali naš lokalni odpor. Prisotni bomo člani civilne iniciative Alternativa obstaja, aktivisti Socialnega centra Rog/Nevidni delavci sveta (IWW), sindikalisti iz koprskega pristanišča(SŽPD in SIPS) in seveda vi. Vabljene! Vabljeni!

Pismo odvetnice Nine Zidar Klemenčič

2011-09-26T14:01:00.001-07:00

nina zidar klemencic

Kapitalističen napad na nedolžne posameznike in člane AO

2011-09-26T13:49:00.000-07:00

Zadnji mesec se je na medmrežju pojavil anonimni spletni blog Razkrinkan Sintal in tudi facebook profil z istim imenom, ki objavlja dokumentacijo o kršitvah delovne zakonodaje s strani podjetja Sintal d.d. in opozarja na številne nepravilnosti s strani podjetja.

Vodilni v podjetju so takoj sprožili akcijo lova na čarovnice in skušajo na vsak način utišati vse javne objave o nepravilnostih, ki jih že leta izvajajo nad delavci, zato so se takoj ob pojavu blog strani in facebook profila Razkrinkal Sintal, spravili na štiri naključne posameznike, med njimi tudi člani Civilne iniciative Alternativa Obstaja, ki s portalom in facebook stranjo nimajo nikakršne veze in so jim preko Odvetniške družbe Zidar Klemenčič poslali grozilno pismo v katerem jih obtožujejo za odgovornost za objavo škodljivih informacij o podjetju Sintal d.d. in njenemu zakonitemu zastopniku Robertu Pistotniku (7.najbogatejši Slovenec) ter jim grozijo, da bodo zoper njih sprožili civilnopravne in kazenske postopke.

Edini greh dveh izmed štirih obtožencev je javno komentiranje objav na anonimnem profilu Razkrinkan Sintal, medtem ko se druga dva obtoženca nista poslužila niti komentiranja na profilu, temveč sta le facebook prijatelja tega profila. Gre za nedopustno nadlegovanje in izvajanje pritiska zasebnega podjetja nad posamezniki, ki želijo le javno opozoriti na kršitve zakonodaje.

Podjetje bi se moralo v prvi vrsti posvetiti resničnim vzrokom, ki so povzročili upor in kritike delavcev njihovega podjetja in bi moralo v najkrajšem času odpraviti kršitve delovne zakonodaje, ne pa da se spušča v inkvizicijski pregon posameznikov in želi tem ljudem preprečiti temeljno človekovo pravico do svobode govora.

15.oktobra vsi na ulice!

2011-09-21T13:48:00.000-07:00

Skupna izjava udeležencev in udeleženk Hub Meetinga v Barceloni
by blanco IWW NEVIDNI DELAVCI SVETA - Wednesday 21 September 2011 http://www.blogger.com/img/blank.gif
http://www.njetwork.org/Skupna-izjava-udelezencev-in

Mi, mreže in posamezniki ter posameznice, ki smo sodelovali na Hub Meetingu v Barceloni od 15. do 18. septembra, zavračamo zategovanje pasov (austerity) kot način reševanja krize, saj predpostavlja avtoritarno in antidemokratično upravljanje s skupnim bogastvom.

Politike zategovanja pasov in rezov obsojamo zato, ker povečujejo neenakosti in so neposreden napad na stebre blaginje evropskih držav in na socialne pravice, ki jih ti stebri garantirajo in so bile izborjene v številnih družbenih bojih.

Politike zategovanja pasov dajejo prednost privatnim ekonomsko finančnim interesom, ki so odgovorni za model ekonomskega razvoja, ki je sprožil trenutno krizo. Ta ni zgolj ekonomska, ampak je politična kriza. Je vrhunec zloma evropskega socialnega pakta in razkriva nezmožnost sistema političnih strank, da bi upravljal skupno dobro.

Soočeni z materialno in eksistencialno prekernostjo zahtevamo demokratizacijo ekonomije in evropskega vladovanja, ki lahko omogoči izgradnjo novega modela blaginje, ki sloni na dveh stebrih: minimalen zagarantiran dogodek za vse in dejanski ter svoboden dostop do socialnih pravic in do skupnih dobrin (zdravje, izobrazba, stanovanje, okolje, znanje...)

Da bi lahko zgradili takšen model, je nujna konstrukcija evropske socialne, fiskalne in proračunske politike in verifikacija (zaustavitev izterjave) dolgov. Nujen, čeprav ne zadosten pogoj je tudi priznanje novega kataloga socialnih pravic, med njimi pravice do bankrota posameznikov: rešimo ljudi, ne banke. Nadalje smo prepričani, da je treba zagarantirati neodvisnost spleta in svoboden dostop do njega, do spoznanj in izobrazbe, proti dinamikam privatizacije in oblagovljenja znanja.

V situaciji prekernosti in rastoče brezposelnosti je položaj migrantov najbolj očiten primer razgradnje delavskih pravic in razvrednotenja produktivne aktivnosti. Položaj migrantskih delavcev je model, ki ga hočejo vsiliti vsem delavcem. Zato zahtevamo ločitev pogodbe o delu od socialnih, političnih in državljanskih pravic. Prav tako zahtevamo priznanje teh pravic vsem migrantom, ki bivajo v evropskih državah: vsi smo migranti in nihče ni ilegalen.

Preoblikovati moramo modele demokracije in si ponovno prilastiti politiko na način neposredne participacije v vseh domenah družbenega, političnega in ekonomskega življenja. Obstoječi model predstavniške demokracije ne deluje: nihče nas ne predstavlja.

Vse to so razlogi za skupen poziv, da vsi 15. oktobra izrazimo svoje zavračanje politik izhoda iz krize in zahtevo po resnični demokraciji.

Ničesar za izgubiti, vse za pridobiti!

Odprto pismo Tomažu Šalamunu

2011-09-18T12:43:00.000-07:00

Vsakič, ko preberem (nazadnje v Mladini, v letošnji poletni izdaji) tvojo – ne vselej čisto enako – zgodbo o najinem prijateljevanju v 60. letih, se počutim bedasto, nato pozabim nanjo. Ko sem jo slišal od skupnih znancev v tujini, sem pač zanikal sleherno odgovornost za to, kar počneš. Če sem te tedaj, kakor si dostikrat rekel, jaz pripravil do tega, da si začel pesniti, je to mogoče pojasniti bolj s tvojo formo mentis kakor s kakim mojim prizadevanjem. Če te nisem, so tvoje komemoracije podobne vračanju simptoma, s čimer naj se ukvarja nekdo drugi, jaz sem se s tako praktično psihoanalizo že preveč. Morebiti pa imajo neki drug namen, za katerega bi rad videl, da se me ne tiče.

In to tem manj, če upoštevam tvoje »vplivno območje«, kakor je opisano v Wikipedii. V trenutku, ko sem tik pred svojo sedemdesetletnico na tem, da me na UP (FHŠ) tako ali drugače izničijo, mi vzamejo dom, čast in dobro ime s poltronimi mahinacijami, kakršnih nisem doživel nikoli prej, ti nekaj pripoveduješ nekakšni dragocenosti Taje Kramberger in mene za Koper (?! Zakaj ne kar za »Koprski dragulj«? ), ne da bi se ti sanjalo, kaj sva delala, jaz skoraj pol stoletja, Taja Kramberger vsaj petnajst let. Navsezadnje: od kod tebi in agensom lokalnega zatočišča za stremuške sošolce, sorodnike in druge prijatelje pravica, da, nevedni, kakršni ste, razsojate o najini vrednosti, kakor da ste pokrovitelji vsega, kar živi ali je živelo.

Seveda, na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ti pripravljajo jubilejno fešto (nemara tudi častni doktorat, kakršnega je dobil Rebula), ki jo potrebuješ za kdove kaj, na kateri bodo lokalni in nemara celo panslovenski slovenisti ponavljali to, kar pripoveduješ sam o sebi. Kakor kaže, te ne moti posebno, da so tvoji koprski slavitelji tako rekoč včeraj izvedli ideološko in intelektualno čistko, ki je pometla z vsemi ljudmi, ki so bili dejansko ali potencialno kaj vredni v intelektualnem svetu, da so skratka izpeljali lokalni intelektualni genocid z vsaj nacionalnimi dolgoročnimi posledicami, da so kriterija inteligentnosti in kompetentnosti nadomestili s kriteriji servilnosti in pohlevnosti? Da so ljudi, sposobnejše in vrednejše od sebe, intelektualno in socialno deklasirali in eksistenčno (za enkrat zgolj) ogrozili? Tudi z goljufivim posegom v prijateljstva v tujini (k sreči še zdaleč ne vedo za vsa).

Zadeva se mi zdi še tem bolj degutantna, ko v intervjuju za Mladino izjavljaš: »Karkoli se zgodi, to ni več eksistenčno nevarno.« In misliš na današnjo državo. Kdaj in kaj pa je po tvoje eksistenčno nevarno? Ali ljudje, ki ne morejo dobiti dela ali so bili pregnani z delovnih mest zaradi špekulacij in diskriminacije, zlasti najbolj izobraženi in nadarjeni, ki bežijo iz te države, to najbrž počnejo zaradi zabave? Nemara pa jih žene altruizem do patentiranih ponarejenih veličin, ki v teh krajih s svojih uzurpiranih pozicij od nekdaj skrbijo za vladavino izprijenosti, endemično topoumnost in homogenost. In o tem, da današnje dogajanje ni eksistenčno nevarno, govoriš prav ti, ki se ti je zdelo, da si eksistenčno ogrožen, če ti nečesa niso pri priči objavili. Sicer pa si bil tudi v socialistični Jugoslaviji deležen privilegijev vseh vrst – od mile policijske obravnave, prek članstva v DSP in dodelitve stanovanja, objavljanja knjig, do vsaj toleriranja če že ne omogočanja bivanja v ZDA, štipendij itn. Ti, ki si si prizadeval, da bi tudi prek »sorodstvenih strategij« pripadal tedanji crème de la crème.

Želim si, da bi imel vsaj toliko taktnosti, da me ne vpletaš več – ne javno in ne zasebno – v zgodbe o svoji karieri, za katero nisem prav nič zaslužen in odgovoren. Pa niti v druge zgodbe ne.

Karkoli boš storil, bo več kakor zgolj stvar okusa.

Uspešno proslavljanje jubileja ti želim.

Braco Rotar

Razredni boj onkraj stavke

2011-09-11T08:57:00.000-07:00

V soboto 10.09.2011 je ekipa [A]Infoshop-a v svojih prostorih na Metelkovi v Ljubljani organizirala srečanje in diskusijo z naslovom Razredni boj onkraj stavke.

Na diskusijo je bilo povabljenih več gostov iz Kopra in sicer predstavnik Sindikata IPS delavcev v Luki Koper Predrag Topić, predstavnik Sindikata žerjavistov Luke Koper Boris Bradač in predstavnik civilne iniciative Alternativa Obstaja Mile Zukić, ki je vse dni stavke aktivno podpirala delavce Luke Koper.
Poleg povabljenih gostov iz Primorske so v diskusiji aktivno sodelovali tudi drugi gosti in predstavniki organizacij, ki so podpirali stavko v Luki Koper (IWW-Nevidni delavci sveta, OSA Zasavje, Federacija za anarhistično organiziranje, Gibanje Mi smo Univerza in drugi).

Pogovor se je predvsem nanašal na poletno dogajanje v Luki Koper, ko je prišlo do odmevne stavke žerjavistov in delavcev IPS, ki je za osem dni ustavila edino slovensko pristanišče.

Predstavnik Sindikata IPS delavcev Predrag Topić je predstavil trenutna neuspešna pogajanja z upravo Luke Koper in je z obžalovanjem ugotavljal, da se Uprava Luke Koper ne drži dogovora, ki je bil sklenjen ob koncu stavke, da se nad delavci IPS po koncu stavke izvaja še večji pritisk in mobing, da nekatere stavkajoče delavce delodajalci od stavke naprej niso več klicali na delo in končno da je stanje danes, mesec dni po stavki slabše kot je bilo pred stavko. Zato obstaja velika verjetnost, da se v kolikor ne bo prišlo do premikov v pogajanjih, zopet ponovi "kapija" (stavka). Izpostavil je tudi, da po mesecu dni pogajanj v sindikatu ocenjujejo, da so se prenaglili s podpisom dogovora z Upravo Luke Koper o prekinitvi stavke, saj jih uprava še vedno podcenjuje in ne jemlje za enakopravne partnerje pri pogajanjih.
Podobno je izpostavil predstavnik Sindikata žerjavistov Boris Bradač, ki je omenil, da Uprava pripravlja in izobražuje rezervno armado žerjavistov, ki dobijo zaposlitev pod pogojem, da niso člani Sindikata žerjavistov, saj bi lahko ti delavci odigrali ključno vlogo v primeru nove stavke v Luki Koper, ker bi lahko na žerjavih nadomestili stavkajoče člane Sindikata žerjavistov.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je rezultat stavke grenko-sladkega priokusa, so gosti vendarle izpostavili, da gre za pomemben korak, saj kljub temu, da ni prišlo do nekih radikalnih sprememb, je že dejstvo, da so se postavili temelji, ki omogočajo lažjo nadaljnjo samoorganizacijo delavcev pri podizvajalcih in so se postavili temelji, ki so izjemno pomembni za nadaljni boj delavcev (saj bodo preko kolektivne pogodbe lahko nastopali skupaj in bili formalno zaščiteni pred zlorabami podizvajalcev). Poleg tega ne gre pozabiti dejstva, da so se prvič na stavki v Sloveniji povezali delavci in intelektualci ter širša mreža podpornikov, in tako se je stkala močna solidarnostna vez med stavkajočimi delavci in njihovimi podporniki (različne civilne iniciative, društva, organizacije, gibanja, akademiki,.), kar pa je tudi edina pot za dosego širših družbenih sprememb v Sloveniji in širše. Navsezadnje pa je velik uspeh delavcev IPS tudi v tem, da so se kljub ogromni razpršenosti (43 različnih delodajalcev) samoorganizirali in so z ustanovotvijo Sindikata IPS ter stavko dosegli, da se jih je začelo obravnavati kot legitimne zastopnike najbolj izkoriščane delovne sile v Luki Koper.

Diskusija je izpostavila tudi precedenčne primere solidarnosti med delavci in sicer najprej med žerjavisti in IPS-ovci, ki se zavedajo, da močno delavstvo v Luki pomeni lažje doseganje delavskih pravic ter nato še čezmejna solidarnost med delavci iz drugih luk (Trst, Rijeka), saj so bili predstavniki delavcev teh dveh luk vsakodnevno v prvih vrstah stavke v Luki Koper. Poleg tega je zanimivo omeniti dejstvo, da so predstavniki sindikatov teh dveh sosednjih luk opozorili svoje uprave, da solidarnostno ne bodo sprejeli v svojo luko nobene ladje, ki bi želela pretovoriti svoj tovor namesto v Kopru, v eni izmed njihovih luk in da jih bodo solidarnostno bojkotirali.

Tako gosti kot tudi predstavniki različnih organizacij so obsodili vlogo t.i. "žutih" sindikatov, torej tistih uradnih sindikatov, katerih šefi vse prevečkrat gledajo le na lastne koristi in so zlizani z upravami, pozabljajo pa na delavce? Izpostavila se je izjemno negativna vloga predstavnikov Sindikata pristaniških delavcev (Gašper Mislej, Davorin Petaros), ki stavke ni podprl, oziroma se je oklepal retorike, ki jo je uporabljala Uprava Luke Koper, ter je kot tak povsem zatajil in je izdal poslanstvo zaradi katerega sploh obstaja. Predstavniki tega sindikata ne samo, da so izdali delavske vrednote, temveč so celo s poizkusi diskreditacije stavkajočih delavcev, diskreditacije Sindikata žerjavistov in Sindikata IPS ter navsezadnje s poizkusi diskreditacije delavskega direktorja Matjaža Stareta, ki je javno podprl stavko, sodelovali z roko v roki z Upravo Luke Koper in so za njih opravljali umazane posle. Sodelujoči na razpravi so se strinjali, da so za trenutno slabo stanje delavstva v Sloveniji v veliki meri odgovorni prav taki in podobni sindikati, ki teptajo ideje solidarnosti med delavci in delavske vrednote ter pravice, ki so jih delavci skozi težke razredne boje skozi večdesetletij izborili.

Zbrani aktivisti in predstavniki različnih organizacij so se na koncu strinjali s tem, da bodo v primeru nove stavke v Luki Koper delavcem nudili vso razpoložljivo podporo in jih bodo tudi fizično podprli in spremljali pred Luko Koper vse dni stavke, tako kot so jih spremljali že na prvi stavki.

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja je vse zbrane organizacije, iniciative, akademike in podpornike pozvala, da se kaj kmalu zopet pridružijo delavcem na "kapiji" pred Luko Koper v nov razredni boj, do dokončne zmage.

Mile Zukić

(a)Infoshop, 10.9.20h - Razredni boj onkraj stavke

2011-09-10T06:48:00.000-07:00

http://a-infoshop.blogspot.com/2011/09/program-1092011.html

Srečanje in diskusija:
Razredni boj onkraj stavke

Sobota 10. september, ob 20. uri

Vroče poletje so začinile številne delavske stavke po Sloveniji. Najodmevnejša je bila stavka žerjavistov in delavcev IPS v Luki Koper, ki je za osem dni ustavila to slovensko pristanišče. S protagonisti in podporniki stavke se bomo pogovarjali o izkušnjah stavke v Luki Koper, delavski solidarnosti in perspektivah boja za delavske ter socialne pravice v prihodnje.

Hypo želi zopet nasilno izseliti delavce Gratim d.o.o.

2011-08-25T12:36:00.000-07:00

HYPO LEASING
Dunajska cesta 117,
p.p. 1602,
SI-1001 Ljubljana

Sežana, 25.8.2011

PROTESTNO PISMO VODSTVU HYPO LEASINGA

Aktivisti Alternativa Obstaja, civilne iniciative za boj proti nepravičnosti, neenakosti, zatiranju, diskriminaciji in omejevanju mišljenja in številni državljani in državljanke, pošiljamo vodstvu Hypo leasinga protestno pismo zaradi groženj, ki jih naslavljajo Vaši delavci na obubožane delavce podjetja Gratim d.o.o., ki prebivajo v stanovanjih na Partizanski cesti 63 v Sežani, kjer imajo prijavljena tudi stalna bivališča, da morajo v najkrajšem času zapustiti stanovanja v Sežani.
Delavci podjetja Gratim d.o.o. od meseca septembra 2010 niso prejeli plač, regresa in prispevkov za socialno varnost od podjetja Gratim d.o.o. in lastnika Mesuda Ibričića, ki jih je naselil v ta stanovanja na Partizanski cesti v Sežani.

Delavci ne nameravajo zapustiti stanovanj dokler jim podjetje in njegov lastnik ne poravnajo vse zapadle obveznosti in dolgove skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki že danes presegajo več desettisoč evrske zneske.
V kolikor bi jim podjetje poravnalo vse svoje obveznosti, se nameravajo delavci še isti trenutek prostovoljno izseliti iz stanovanja.

Hypo leasing nima nikakršne pravice groziti delavcem z izselitvijo, saj v državi Sloveniji še vedno obstajajo zakoni in pravni red, ki narekuje, da se lahko posameznike izseli iz stanovanja šele in samo s pravnomočno sodbo sodišča, zato bomo ob nadaljnih pritiskih na delavce poskrbeli, da bodo tako širša javnost, kot tudi vsi slovenski mediji izvedeli, da se Vaše podjetje poslužuje nezakonitih prijemov, groženj in nelegalnih pritiskov in izsiljevanj nad nedolžnimi in prevaranimi ljudmi, pred Vašim podjetjem pa bomo organizirali, v kolikor bi bilo to potrebno, masovne proteste, ki bodo pokazali na krutost in nemilosrčnost Vašega podjetja, ki očitno ne razume človeške stiske in trpljenja, saj se ljudje iz dneva v dan preživljajo s pomočjo rdečega križa in prispevkov prostovoljcev.

Pokažite vsaj kanček človečnosti in razumevanja, v nasprotnem boste sami odgovorni za dejanja, ki bodo sledila.

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja

Časopisnik Stavka #2

2011-08-04T23:43:00.000-07:00

Stavka2

Štrajka Koper, štrajkajo vsi

2011-08-04T13:49:00.000-07:00

Izjava podpore - Kolektiv Radikalnega izobraževanja

2011-08-04T12:24:00.000-07:00

Kolektiv Radikalnega izobraževanja (REC) izraža vso podporo stavkajočim delavcem v Luki Koper. Zavedamo se, da to, kar se te dni dogaja v Kopru, ni samo partikularni upor proti izkoriščanju in teptanju delavskih pravic v Luki, temveč je univerzalni boj proti kapitalizmu in kapitalu, proti nepravični ureditvi sveta, proti strukturam, ki kreirajo obstoječe stanje. Hkrati je ta boj še toliko bolj dragocen, ker delavci ne pristajajo na umetne delitve na različne panoge, ki jim jih vsiljuje uprava, da bi uničila skupni delavski boj, temveč so s svojim bojem pokazali, kako se gradi konkretna solidarnost.

Danes smo vsi delavski razred in boj v Luki Koper je boj nas vseh: je boj proti prekarizaciji, proti fleksibilizaciji dela, proti nezajamčenemu dohodku za opravljeno delo, nečloveškim pogojem dela, odtujevanju in izkoriščanju.

Žerjavisti in pogodbeni delavci so v zadnjih dneh soočajo z načrtno de-politizacijo svojih zahtev, grozi jim odpuščanje, uprava pa poskuša stavko razbiti na vse mogoče podle načine. Zato kolektivno podpiramo in zahtevamo izpolnitev vseh njihovih zahtev ter ostro nasprotujemo vsem oblikam pritiskov na stavkajoče.

Ljubljana, 4.8.2011

Kolektiv Radikalnega izobraževanja

Izjava podpore stavkajočim v Luki Koper - OSA Zasavje

2011-08-04T07:04:00.000-07:00

Izražamo polno podporo vsem delavcem in delavkam, ki so se uspeli samoorganizirati in spontano upreti kapitalističnim interesom vodilnih v Luki Koper. Podpiramo stavkovne zahteve po večji varnosti, pravičnemu plačilu dela, enakimi delovnimi pogoji in ureditvi delovnih pogodb zaposlenih pri podizvajalcih.

Vaš boj je boj nas vseh, saj dajete svetel primer kako se upreti izkoriščevalskemu sistemu. Pravica, zakonodaja, kakor tudi ljudje po vsej državi smo na vaši strani in ostro obsojamo interese kapitala, ki delavce postavlja v nezavidljiv in novodobni suženjski položaj. Vaš boj je legitimen, saj se borite za osnovne delavske pravice, ki naj bi bile samoumevne v vsakem podjetju. Ob tem ostro obsojamo neodzivnost s strani nekaterih delavskih sindikatov, ki so ponovno dokazali, da jim je za pravice delavcev vseeno.

Kljub temu, da vam uprava grozi z odpuščanji ter nad vas pošilja stavkokaze nimate več kaj izgubiti, kvečjemu nasprotno. Vsaka njihova poteza je voda na vaš mlin in čeprav mainstream mediji lažno poročajo o dogajanju v Luki, obstaja že veliko načinov, ki ljudem predstavljajo resnico. Zaradi čedalje očitnejših povezav uprave in države v imenu dobička vas z dneva v dan podpira več ljudi. Zato ne obupajte dokler ne dosežete končne zmage!

Zahtevamo, da uprava Luke Koper v čim krajšem času izpolni vse stavkajoče zahteve in ovrže vse postopke za odpuščanje delavcev. Prav tako zahtevamo, da začne uprava Luke Koper delavce obravnavati kot ljudi in njihovo varnost in zdravje postavi na prvo mesto.

Delavske pravice in zahteve pred interese kapitala!

Organizirana skupnost anarhistov
V Zasavju, 4. avgusta 2011

Izjava podpore stavkajočim v Luki Koper - Ekipa festivala Rdeče zore

2011-08-03T15:21:00.000-07:00

Feministični in kvirovski festival Rdeče zore zagovarja pravičnost in enakost za vse. Menimo, da za izkoriščanje delavcev ni opravičila, zato se solidarnostno pridružujemo stavkajočim v Luki Koper in z njimi zahtevamo, da podizvajalci omenjenega podjetja svojim delavcem omogočijo delo pod enakimi pogoji kot jih imajo zaposleni v Luki Koper. Pridružujemo se tudi zahtevam stavkajočih žerjavistov in drugih zaposlenih v Luki Koper.

Za enake pogoje dela in enako plačilo za enako delo - za vse!

Ekipa festivala Rdeče zore,

v Ljubljani, 3. avgusta 2011

Časopisnik Stavka #1

2011-08-03T14:34:00.000-07:00

Poziv stavkujočih luških delavcev: Slovenija - to je zdaj to

2011-08-03T07:59:00.000-07:00

- medijem
- zainteresirani javnosti

Pozivamo vso javnost, vse ljudi dobre volje, delavke in delavce v Kopru in Sloveniji, ki se strinjajo , da mora biti pošteno delo tudi pošteno plačano in spoštovano k podpori stavke delavcev, zaposlenih pri podpogodbenikih v Luki Koper. Ta se je začela v petek, 29.7., kot spontana podpora drugim stavkajočim delavcem in traja že 5. dan.

Danes nam je že vsem dovolj jasno, da ne gre samo za nas v Luki, temveč za vse nas. Ob vse bolj nemogočih pogojih dela ter pritiskih in negotovosti, ki ju doživljamo praktično vsi, se nam zdi nujno podpreti vsak boj za boljše delavne in življenjske pogoje. Tokrat podporo potrebujemo mi.

To lahko izkažete na različne načine: pridete lahko v Koper pred vhod v Luko Koper, kjer noč in dan stavkamo; lahko se z nami sprehodite po bližnjih prometnih površinah in nam s tem pripomorete k naši vidnosti; lahko nam pošljete pismo podpore ali nas obvestite, če imate podobne težave tudi sami na svojih delovnih mestih in skupaj izmenjamo izkušnje o možnostih za dosego boljših pogojev; ali na kakršen koli drug način.

Kolega je vzroke za stavko, ki smo jo v petek tako spontano začeli, dobro povzel: »Niko neće, da nas vidi, niko neće, da nam se obrati.« Mi ne moremo več biti nevidni. Zato smo ustavili delo. Vendar tisti, ki se tako bogatijo od našega dela– naši šefi – se tudi v zadnjih petih dneh obnašajo, kot da v resnici sploh ne obstajamo. A ne za dolgo.

Morda lahko zmagamo tudi sami, a skupaj z vami bo to precej lažje. Do danes nam je vsem v Sloveniji, ki smo izkoriščani in potisnjeni v nevidnost s strani naših šefov, da druge možnosti za nas sploh ni.

delavci pred vhodom v Luko Koper

IPS delavci Republiškemu inšpektoratu za delo

2011-08-02T09:32:00.001-07:00

Sindikat izvajalcev pristaniške dejavnosti
Vojkovo nabrežje
6000 Koper

REPUBLIŠKI INŠPEKTORAT ZA DELO
Parmova ulica 33
1000 LJUBLJANA

Spoštovani,

Naš sindikat, ki je bil ustanovljen združuje delavce, zaposlene pri pogodbenih izvajalcih pristaniških storitev v Luki Koper d.d. Sindikat šteje približno 250 članov.

Delo v Luki Koper je organizirano tako, da delo pretovora razen vodstvenih delavcev in žerjavistov izvajajo delavci, zaposleni pri “podpogodbenikih”, kot se nazivajo v Luki. Teh podpogodbenikov je približno 40, organizirani so kot samostojni podjetniki ali družbe z omejeno odgovornostjo. Skupno zaposlujejo približno 550 delavcev, ki opravljajo dela na pretovoru.

Naš sindikat je nastal kot nuja zaradi nečloveških in nemogočih delovnih pogojev, katerim smo delavci podpogodbenikov že več let izpostavljeni. Naj na kratko povzamemo le najpogostejše in najhujše kršitve zakonodaje. Delavci nimamo urejenega delovnega časa, tako da moramo biti na razpolago delodajalcu 24 ur, 7 dni v tednu, cel mesec. Delavci nimamo urnika, saj moramo biti pripravljeni na poziv, na katerega se moramo odzvati najkasneje v roku 1 ure. Ko pridemo na delo, ne vemo, kdaj bomo z delom zaključili. Zelo pogosto se dogaja, da delavci opravljamo več izmen zaporedoma, tudi 4 izmene, to je 32 kontinuiranih ur. Dogaja se tudi, da trajanje dela dosega tudi 10 izmen, kar pomeni, da delavci po 3 - 4 dni kontinuirano opravljajo delo. Ob tem naj povemo, da se evidenca delovnega časa beleži, tako s karticami ob vhodu in izhodu iz luke, delavci luke pa vodijo natančno evidenco opravljanja dela posameznega delavca na posameznih deloviščih. Skupno število ur, ki jih opravimo delavci mesečno, znaša približno 250, odvisno je pač od delovnih potreb, pogosto dosegamo tudi 300 ur, dogaja se, da delavec opravi mesečo tudi 350 ur.

Na enak način, kot je “urejen delovni čas”, je urejeno tudi plačilo za opravljeno delo. Pogodbe o zaposlitvi, ki so večinoma izpisane na tipskih obrazcih niso popolne, saj poleg osnovne plače ne vsebujejo določb o plačilu dodatkov... To pomeni, da se delo preko polnega delovnega časa plača enako kot redno delo, to je od 2,5 do 4,00 eur na uro. Delodajalci nam ne izplačujejo stroškov prevoza na delo in z dela, iz naslova stroškov prehrane pa prejemamo blokce za prehrano v luški menzi, katerih vrednost znaša 3-4 eur. Delodajalec nam plačo obračuna tako, da na plačilni listi kot plačo prikaže minimalno plačo za delo v rednodelovnem času, plačilo za nadurno delo pa nam prikaže kot stroške za privoz na delo (tudi če delavec živi 200m od delovnega mesta), plačilo dodatka za ločeno življenje, plačilo stroškov prehrane (v maximalnem znesku).

Menimo, da je sicer opravljanje dela v Luki Koper preko podpogodbenikov v nasprotju z zakonom. Delovni proces poteka izključno pod vodstvom in nadzorom delavcev Luke Koper. Delodajalec nam ne odredi časa prihoda na delo ter delovišče, v nadaljevanju dela pa z njim nimamo več kontaktov, tudi če pride do spremembe delovišča.

Delavci smo ves čas izpostavljeni mobingu, tako s strani delodajalcev, kot tudi s strani delavcev luke. Kakršno koli ugovarjanje, tudi nezakonitim navodilom, ali izražanje nezadovoljstva plačamo s tem, da nas delodajalec za nekaj časa odstrani iz dela, nato pa bodisi nas vrne ali prisili k odpovedi. Vse te okoliščine vplivajo na to, da so delavci poslušni, posebej pa tisti, ki so za določen čas oziroma imajo začasno delovno dovoljenje. To delodajalci pridno izkoriščajo.

Zaradi zgoraj opisanih okoliščin ni bilo realno, da bi prišlo do ustanovitve sindikata, kar nam je uspelo šele v letošnjem letu. O naših problemih je bilo vodstvo luke vseskozi seznanjeno, saj je Sindikat žerjavistov pomorske dejavnosti s temi problemi stalno seznanjal tako vodstvo, kršitve pa je prijavil tudi inšpektorju za delo v Kopru. Odziva od slednjih ni bilo, oziroma pri svojih pregledih ni ugotovil nepravilnosti. Vodstvo Luke Koper se na številne pozive (tudi stavkovne zahteve) sindikata žerjavistov, ki opozarja na bistveno povečanje delovnih nezgod, nojevsko odziva z besedami, da so pri tem nemočni, saj smo zaposleni pri drugih delodajalcih.

Kot ste bili iz medijev verjetno seznanjeni, je pretežna večina delavcev zaposlena pri podpogodbenikih, ob začetku stavke žerjavistov 29. 7. 2011 spontano prekinila delo ter se zbrala pred upravnim poslopjem, kjer neprekinjeno vzrajajo že peti dan. Delavci namreč ne trpijo več ignorance državnega podjetja Luka Koper, niti inšpekcijskih in drugih služb, zato jim je prekipelo. O tem smo obvestili tudi inšpekcijo za delo v Kopru.

Na vas se obračamo zato, ker tudi sedaj ne pričakujemo, da bi se kdo v Kopru odzval na naše pritožbe. Pričakujemo, da državni organi ne bodo dopustili tako hudih kršitev osnovnih človekovih pravic v državi EU, kakršnim niso bili izpostavljeni delavci niti v 19. stoletju.

Koper, 2. 8. 2011

IZJAVA PODPORE STAVKI DELAVCEV LUKE KOPER

2011-08-02T01:43:00.000-07:00

Izražamo polno podporo stavki in boju delavcev Luke Koper, ki vztrajajo pri zahtevah po večji varnosti v pristanišču.

Pomanjkljiva varnost pri delu in diferenciacija pogojev dela sta le ena izmed načinov, s katerimi želi kapital doseči maksimalen dobiček, ne da bi pri tem upošteval osnovne standarde dostojanstvenega dela. Še več, dobiček želi maksimizirati prav na račun zdravja in varnosti delavcev. Po logiki deli in vladaj pa hkrati ustvarja neenake pogoje, ki naj bi delavce obrnili drugega proti drugemu ter med njimi ustvarili trenja, zaradi katerih bi se za drobtinice borili med seboj, namesto da bi se skupaj uprli upravi Luke Koper, ki je kriva za nedopustne pogoje dela.

Ni presenetljivo, da poskuša vodstvo Luke Koper legitimne zahteve delavcev v javnosti očrniti, stavko pa razbiti z uvozom stavkokazov ter grožnjami po odpuščanju. Žalostno je, da so del te umazane igre tudi nekateri mainstream sindikalisti, ki se sprenevedajo, da je zdaj potreben dialog in da je s stavko potrebno ravnati odgovorno, čeprav dobro vedo, da so žerjavisti stavko razglasili šele po dolgotrajnih propadlih pogajanjih z upravo.

Ostro protestiramo proti pritiskom na stavkajoče delavce in zahtevamo takojšnjo izpolnitev vseh stavkovnih zahtev! Prav tako zahtevamo, da uprava Luke Koper takoj ustavi vse postopke za odpuščanje stavkajočih!

NAJ ŽIVI DELAVSKA SOLIDARNOST!

Lokalna skupina Ljubljana,
Federacija za anarhistično organiziranje
V Ljubljani, 1. avgusta 2011

Na spletu:
http://novice-infoshop.blogspot.com/2011/08/novice-010811.html

Pismo podpore stavkajočim delavcem Luke Koper s strani gibanja Mi smo univerza – MSU

2011-08-02T01:37:00.000-07:00

Mi smo univerza, gibanje študentov, profesorjev, delavcev in sploh vseh, ki vzdigujemo pero in pest zoper prekernost ter izročanje univerze na milost in nemilost kapitalu, se pridružujemo boju delavcev v Luki Koper.
Agenda neoliberalnega kapitalizma dosledno in sistematično napada v krvi in potu priborjene socialne pravice prejšnjih pokolenj. V eni izmed oblik prekernosti, študentskega dela, v podobi šolnin, dokumentov RISS in NPVŠ, izkoriščanju mladih kadrov na univerzi, sploh katastrofalnem financiranju visokega šolstva, direktno spodnaša vednost, njene aktualne in bodoče nosilce.
Taisto, s strani etablirane politike podprto gonjo po dobičku, lahko zasledimo prodirajoč v vse družbene pore. Ena izmed teh je gotovo tudi situacija delavcev v Luki Koper. Trend je jasen: današnji študenti, delavci na univerzah, v tovarnah, v uradih, v kulturi, medijih in sploh kjerkoli, lahko v mizeriji prekerizacije delavcev gledamo svojo lastno prihodnost.

Glavne zahteve stavkajočih delavcev se vežejo na osnovne pravice varnosti pri delu; že obstoječe zakonodaje seveda uprava Luke Koper ne spoštuje. Malomarno vzdrževana infrastruktura, zastarel delovni proces in povečan promet situacijo še poslabšujejo.
Taisti odgovorni, ki funkcionirajo kot agentura kapitala, se na vse pretege trudijo povsem legitimno stavko sabotirati: manipulacija z informacijami in ignoriranje delavcev, prihaja celo do ‘’uvažanja’’ stavkokazov. O tem, kaj se zares dogaja več na http://www.njetwork.org/.

Eni in isti procesi stojijo za napadom na univerzo, na študente in na delavske pravice. Zato se kot MSU pridružujemo boju delavcev Luke Koper. Zato jim odgovarjamo z enim in istim glasom, skupaj: svojega ne damo!

Mi smo univerza

Podpora delavcem Luke Koper - danes ob 18h pred vhodom v Luko

2011-08-01T00:26:00.001-07:00

Pozivam TE/VAS na solidarnostno akcijo podpore sindikalistom v Luki Koper in vsem delavcem Luke Koper, ki že od 29.07.2011 stavkajo za pravice delavcev Luke (varnost pri delu, prekomerni delovnik - tudi več kot 24urni, sužnjelastniška razmerja IPS podpogodbenih delavcev, plače IPS delavcev manj kot 500 EUR, nespoštovanje Zakona o delovnih razmerjih s strani uprave, itd.) in sicer se bomo v sodelovanju z IWW (Nevidnimi delavci sveta) zbrali pred vhodom Luke Koper danes 01.08.2011 ob 18h.

Vsi tisti, ki se nam ne boste mogli pridružiti in bi vseeno radi izrazili delavcem pisno podporo, lahko pišete na spodnje maile:

mladenaut@yahoo.com (predstavnik Sindikata žerjavistov),
predragt3@gmail.com (predstavnik Sindikata podpogodbenih delavcev) ali
alternativa.obstaja@gmail.com (pisne podpore bomo objavili na spletu)

Se vidimo.

Mile

Alternativa Obstaja http://alternativa-obstaja.blogspot.com/
več tudi na : http://www.njetwork.org/

Podpora žerjavistom in delavcem IPS v Luki Koper s strani akademikov

2011-07-30T18:25:00.000-07:00

Podpora delavcem žerjavistom Luke Koper in njhovemu sindikatu pri njihovem pravičnem boju in delavcem-sužnjem iz podpogodbenih podjetij, ki trpijo posledice neoliberalnega delirija političnih oblasti in grabežljivosti delodajalcev.

Drage tovarišice in tovariši, soljudje, kot intelektualca, ki sta okusila umazano šapo novih gospodarjev družbe na svoji koži, veva, da tudi zgolj moralna podpora v konfliktu lahko nekaj pomeni. Zato vam jo iz vsega srca izrekava.

Ne pozabite pa, da je vaš boj del širšega boja vseh ljudi po svetu, ki poskušajo v tem času izvajanega in napovedujočega se ekonomskega, političnega in nenazadnje ideološkega nasilja (kaj je neoliberalizem drugega kakor zatiralska ideologija uzurpatorjev družbene moči v lažni znanstveni preobleki), ohraniti in ubraniti možnosti za kolikor toliko dostojno življenje in za svojo človeško vrednost.

Niste sami, četudi tisti, ki vas podpiramo v tem trenutku, na tem mestu, kljub svoji jasni želji nimamo dovolj moči, da bi vam bolj učinkovito priskočili na pomoč. Pa vendar: vaš boj zoper pobesnelo izkoriščanje ni zaman in vaša zmaga bo presegla meje enega podjetja, enega mesta, ene regije in ene države.

Srečno!

Taja Kramberger
(doktorica znanosti, habilitrana docentka in znanstvena sodelavka – odpuščena z Univerze na Primorskem zaradi »poslovnih razlogov«)

Drago B. Rotar
(doktor znanosti, redni univerzitetni profesor in znanstveni svetnik – še ne odpuščen)

NAJNOVEJŠA CESARJEVA NOVA OBLAČILA

2011-07-15T04:12:00.000-07:00

Razočarani Liberalec & Koseski 3000

NAJNOVEJŠA CESARJEVA NOVA OBLAČILA

Da je za porazno stanje
v firmi krivo šefovanje,
jasno vsakomur je v glavi,
če je količkaj pri pravi.

Smet navadna vsak je rektor,
tu dekanja je, direktor,
ki sistem sta tak razvila,
da sta vse si pokorila.

Smešne vse so jima obrambe
proračunskih šoldov shrambe,
ki jo polnimo mi vsi,
še študentje, delavci.

Uničujeta bodočnost,
nudita le kratkoročnost,
kak prigrizek, bedno službo,
svojo »eminentno« družbo.

Na debelo se blefira
in z usodami žonglira,
dobro vse gre za pogrebom,
svet'ga ni pod milim nebom;

kvalitetno gre po gobe
in brsti, kar je narobe,
hrana za smeti zabojnik
znanstvenik sta in predstojnik.

Če nadzorni kaj vpraša,
se ga vešče okrog prinaša,
zakon je steptan lakaj,
gospodari tolovaj.

Skoraj je peklá predmestje,
prosperira ta, ki zvest je,
kdor pokaže hrbtenico,
pujsasto spozna pravico:

bog ne daj, da interese,
teh, ki iz dneva v dan rede se,
se postav' pod vprašaj –
zavod čaka vekomaj.

Dobrih kadrov pogorišče
je tajkunstva zdaj kotišče
in spodobnosti stranišče,
kjer izgubi se vsak, ki išče;

s sredstvi javnimi igrišče
kraje, spletk je prizorišče,
kjer je misli vseh vozlišče,
al' je kura prej al' pišče.

Kjer MR je za kurirja,
da na letališče dirja,
če je treba, kojci švigne,
kadarkol' se komu dvigne;

skupaj spravi konferenco
in za boljšo referenco
kot vratar sprejema stranke,
ko ne šili, lima znamke;

zraven članek še napiše,
da se mentor gor podpiše,
kaj bi se pritoževal –
če ne crkne, več bo znal!

Kjer še največ je efekta
od dobljenega projekta,
ko odda se poročilo,
pa če drugo vse je gnilo.

Kjer t. i. promocija
– cela kolobocija –
neugnano promovira
tisto, kar že dolgo hira.

Kjer vodilne stalno rajca
kak obrazec, razna jajca,
ki – če človek je pošten –
sama sebi so v namen.

Kjer preko vseh navad
se bohoti birokrat,
kjer zanima se le osel,
kaj je stroka, kaj pa posel.

Kjer kot sužnji včas' naloge
dnevno keš dobiva noge,
pol pa jamra se in klati,
češ, država – slaba mati.

Kjer zato se sestankuje,
da lahko se tam modruje,
al' naslednjič se odreja
prej kolegij, zbor al' seja.

Kjer brez vsakega se trušča
zaposluje in odpušča,
skorajda ne mine teden,
da ni nov kdo, zgine eden.

Kjer je služba za nabavo,
sekcija za skuhat' kavo,
loža za kontrolo zraka,
inštitut gostote mraka,

tajništvo za nove trače,
kjer lepo se imajo frače,
kjer kopirc slovo že jemlje,
računalnikar pa dremlje.

Da preusmerijo pozornost,
zameglijo odgovornost,
pač na rajo kažejo,
kot pes teče lažejo.

V popolnosti odvisni,
pol pa reci, no, le pisni,
al' boš raje tih in krotek,
če ti šef odmerja odstotek?!

Kaj zato dolžnost nalaga,
da očedi se nesnaga,
da vzpostavimo spet red,
če že nismo za odmet?

Nam, ki nismo še mrliči,
misel kritična nas diči,
prevarantski nam projekt
zasmehuje inteleket.

Moč besede je pač naša,
z njo se skuha vroča kaša,
ki ne more je požret,
kdor golj'fa, slepari svet.

Izkoristimo besedo,
z njo razgalimo vso bedo,
ki vrhovnih je gonilo,
naj bo vsem v opozorilo.

Dol potegne naj se krinka
in razmaže maska, šminka,
v poduk naj dan za dnem
vsem poštenim bo ljudem.

Naj ne bo strahu, bojazni,
da znebimo se golazni
in deležni bomo sreče,
vsak od nas na glas naj reče:

To, kar vidite pri nas,
je Potemkinova vas,
le navzven blešči fasada,
spodaj pa omet odpada!

Krzno, suknja žametna,
s čimer cesar se baha,
sta plodova domišljije,
ki golote ne prikrije!

Kos nalogi zgodovine
bo, kdor se upre in zine,
da bo šefičev sramota
do ušes vseh našla pota!

IWW protest nevidnih delavcev sveta/nevidljivih radnika svijeta

2011-06-07T05:08:00.000-07:00

4.6.2011 smo se vsi izkoriščani delavci in delavke, študentje in študentke, posamezniki in posameznice zbrali v Ljubljani v Parku Tabor na demonstracijah za boljšo prihodnost!

Kljub temu, da je bila množica pisana in je prihajala iz različnih družbeno aktivnih iniciativ, društev in organizacij iz različnih koncev in krajev (IWW-Nevidni delavci svet/Nevidljivi radnici svijeta, "DOSTA" iz Sarajeva, "GETO" iz Banja Luke, "Revolt" iz Tuzle, Federacija za anarhistično organiziranje (FAO), Društvo Parada ponosa, Veganska iniciativa, Kombinat - ženski pevski zbor, Mi smo Univerza in ostali) je bilo sporočilo vseh jasno: ISTA USODA SKUPEN BOJ!

V soboto 4.6.2011 se v Parku Tabor nismo zbrali Slovenci, Bosanci, Srbi, Hrvati, Romi, Španci, Muslimani, Pravoslavci, Katoliki, črnci, belci, heteroseksualci, homoseksulaci, ženske, moški, telesno hendikepirani oziroma telesno nehendikepirani in drugače prikrajšani, ampak enostavno ljudje, ki smo spoznali, da je SOLIDARNOST tista vez, ki nas združuje in nam daje prepotrebno moč za nadaljnji boj!

Samo ozek elitistični krog posameznikov in posameznic ima koristi od ideoloških delitev med nami, te delitve izrablja, potencira, reproducira in redefinira in nam skuša zamegliti edino pravo delitev med ljudmi. Na tiste, ki imajo kapital in so lastniki produkcijskih sredstev ter izkoriščajo in na tiste, ki nimajo kapitala in so izkoriščani.

Edino skupaj, združeni in organizirani lahko zadamo izkoriščevalskim elitam odločilen udarec. Partikularen boj vsake organizacije, društva in iniciative je vsekakor nadvse potreben in dobrodošel, ampak je le majhna kapljica v morje.

Le združeni in kolektivno organizirani lahko spremenimo nepravična razmerja sil in ustvarimo družbo v kateri bo diskriminacija in izključevanje preganjano, izkoriščanje pa iztrebljeno.

Dovolj nam je izkoriščevalskih neoliberalnih gospodarskih, političnih, akademskih, kulturnih, umetniških elit, ki nas silijo v sužnjelastniška razmerja in nam kradejo že pridobljene politične in socialne pravice. Za vsako pridobljeno pravico so se naši tovariši in tovarišice v preteklosti krvavo borili in so jih težko izbojevali.

Zato ne bomo pristali na kratenje naših pravic! Nasprotno, zahtevamo povrnitev vseh kratenih pravic in vpeljavo novih pravic, ki bodo omogočale ljudem normalno življenje.

Zahtevamo UTD (Univerzalni temeljni dohodek) za vsakega posameznika in posameznico, brezplačno šolstvo, zdravstvo in brezplačni dostop do javnih storitev.

Združeni, s kolektivnimi močmi, s solidarnostjo v srcih in zavestjo o isti usodi in skupnem boju, bomo prisilili politične, gospodarske, akademske in ostale elite, da takoj prenehajo s sistematičnim izkoriščanjem ljudi, s kulturnim rasizmom in fašizmom, kratenjem že pridobljenih pravic, s privatizacijo šolstva, zdravstva in ostalih javnih storitev in omejevanjem svobode ter enakopravnosti za vse posameznike in posameznice.

Zrušili bomo realne in iracionalne meje v družbi, zrušili bomo "schengen" in ostale politične meje, zrušili bomo vse meje v naših glavah, zrušili bomo etnično, versko, rasno in spolno razlikovanje, zrušili bomo razlikovanje ljudi glede na spolno orientacijo in telesni hendikep in osvobodili bomo živali in okolje od "Njihovega" sistematičnega uničevanja.

Napočil je čas za spremembe. IWW protest 4.6.2011 je to jasno napovedal.

Skupaj smo močnejši!

Mile Zukić
Alternativa Obstaja

Poziv na demonstracijo nevidnih delavcev in delavk sveta 4. junija

2011-05-27T05:28:00.000-07:00

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja se bo pridružila protestom IWW (nevidnih delavcev in delavk sveta) v soboto 4.junija in obenem poziva vse delavke in delavce, študentke in študente, dijakinje in dijake, vse brezposelne, vse izkoriščane v Ljubljano, da pokažemo izkoriščevalcem, neoliberalcem, politični, gospodarski in akademski eliti, da so jim ure štete!

Transnacionalno gibanje migrantskih in prekernih delavcev in delavk IWW (Nevidnih delavcev sveta) je 15. aprila na svoji skupščini sprejelo odločitev, da 4. junija v Ljubljani organizira manifestacijo za pravice migrantskih delavcev.

Odločitev je rezultat nepripravljenosti oblasti Republike Slovenije, da sprejmejo odgovornost za katastrofalni položaj migrantskih delavcev. IWW so v preteklih letih in še posebej intenzivno po izbruhu finančne in ekonomske krize vlado Republike Slovenije in druge odgovorne institucije v državi opozarjali na izjemno težak položaj migrantskih delavcev ter na sistematično kršenje in zanikanje njihovih delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Ob tem so nenehno opozarjali, da nosi temeljno odgovornost država s svojim režimom migracij, ki se ga ne bi sramovali najbolj zapriseženi rasisti in zagovorniki apartheida. Nenehno so poudarjali, da je edina rešitev takšna sprememba zakonodaje, ki bo ukinila odvisnost delavcev od delodajalcev in jih vključila v socialno državo.

Odgovor vlade na pozive, akcije in mobilizacije so kozmetične spremembe obstoječe migracijske zakonodaje, ki ne bodo razgradile sistema odvisnosti in ne bodo odpravile institucionalne diskriminacije migrantskih delavcev in delavk. Vlada Republike Slovenije je s februarsko uredbo omogočila uresničitev zanemarljivega dela sistematično kršenih socialnih pravic v obliki humanitarne pomoči, kar so številni delavci razumeli kot ponižanje. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve se ni odzvalo na legitimne zahteve delavcev, ki so bili pregnani iz Republike Slovenije, delodajalci in država pa jim dolgujejo pravice iz dela. Zadnji test pripravljenosti vlade, da naredi konkretne poteze onkraj deklarativnega sočutja, je bila marčevska manifestacija iz Slovenije pregnanih in izigranih delavcev v Banja Luki. Poziv samoorganiziranih oškodovanih in pregnanih delavcev v okviru IWW, da se jih vključi v reševanje problematike migrantskih delavcev, ni dobil nobenega odgovora. Prav tako nikogar na vladi in v njenih institucijah ne zanima usoda stavkajočih delavcev v bivšem Vegradovem delavskem domu v Velenju, stavkajočih delavcev Gratima v Sežani, stavkajočih delavcev SCT v delavskih domovih v Ljubljani. Računajo, da jih bodo pometle grožnje, negotovost, marginalizacija in revščina.

Razlogi za demonstracijo migrantskih delavcev so torej na dlani. Le z veliko demonstracijo se lahko zoperstavijo pozabi, marginalizaciji, porazu, odvzemu upanja, normalizaciji skrajno brezvestnih oblik izkoriščanja. Prav tako so na dlani razlogi, da z njimi demonstrirajo vsi ostali. Nihče nima ničesar od takšnega ropanja delavcev, razen gradbenih in ostalih baronov, njihovega političnega kroga in institucij finančnega kapitalizma. Še več, na vrhuncu krize je popolnoma jasno, da je poglavitni dejavnik korupcije – pretakanja skupnega bogastva v žepe peščice in blokiranje naše zmožnosti proizvajanja – sistematično zanikanje pravic delavcem in delavkam, njihova odvisnost, odsotnost vsakršnih garancij. Slednje pa ni zgolj paradigmatski pogoj dela in življenja migrantskih delavcev, ampak vseh.

Zato pozivamo vse, da četrtega junija skupaj zasedemo ljubljanske ulice, da skupaj zgradimo moč, s katero bomo osvojili pravice in garancije, zaustavili korupcijo, ki nam jemlje prihodnost. Celotno generacijo so obsodili na brezperspektivnost. Migrantom in migrantkam zanikajo pravico do izbire, do mobilnosti, do delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Študente in študentke pehajo v prekernost, iz študija in univerze delajo poligon skrajnega razslojevanja in degradacije mladih. Prekernim delavcem in delavkam odrekajo pravice in jih pehajo v revščino. Vse redkejši, ki še imajo kakšne pravice, jih lahko obdržijo za ceno pokornosti. Razen, če se združimo. Ne da bi karkoli branili, ampak da definiramo in uveljavimo pravice, zgradimo svojo moč in spremenimo svet.

V Evropi, na obeh straneh skupnega Sredozemskega morja, v evropskih metropolah, ki vstajajo proti politikam zategovanja pasov in nasilju finančnega kapitalizma, v evropskih provincah, kjer so mlade generacije vstale proti podvrženosti, hierarhijam, brezizhodnosti, lokalnim diktaturam, v transnacionalnem gibanju migrantov, ki prečka meje in ruši režim evropskega apartheida, vstaja nova generacija. 4. junija bomo v Ljubljani naredili manifestacijo te nove generacije, moment njene vidnosti, moči in odločenosti. Zahtevali bomo pravice za migrantske delavce in delavke, ki so jim v evropskem apartheidu sistematično zanikane. Zgradili bomo novo solidarnost, novo moč, novo skupno telo – da osvojimo našo skupno prihodnost.

IWW (Nevidni delavci sveta)

Socialni center Rog

Poziv na manifestaciju nevidljivih radnika i radnica svijeta 4. juna (bosanski)

Civilna iniciativa Alternativa Obstoji če se pridružiti demonstracijama IWW (nevidljivih radnika i radnica sveta) u subotu 4.juna i u isto vreme pozivamo sve radnice i radnike, studentkinje i studente, srednješkolke i srednješkolce, sve nezaposlene, sve izkorištane u Ljubljanu, da pokažemo onima koji nas izkorištavaju, svim neoliberalcima, političkoj, ekonomskoj i akademskoj eliti, da su jim sati odbrojani!

Transnacionalni pokret migrantskih i prekarnih radnika i radnica IWW (Nevidljivi radnici svijeta) 15. aprila je na svojoj skupštini donio odluku da 4. juna u Ljubljani organizira manifestaciju za prava migrantskih radnika.

Odluka je rezultat nespremnosti vlasti Republike Slovenije da prihvate odgovornost za katastrofalni položaj migrantskih radnika. IWW su poslednjih godina i još posebno intenzivnije nakon financijske i ekonomske krize, vladu Republike Slovenije i druge odgovorne institucije u državi, upozoravali na izuzetno težak položaj migrantskih radnika, te na sistematsko kršenje i negiranje njihovih radničkih, socijalnih i građanskih prava. Neprestano su upozoravali da temeljnu odgovornost nosi država sa svojim režimom migracija. Također su naglašavali da je jedino rješenje, promjena zakona koja bi ukinula ovisnost radnika od poslodavaca i uključila radnike u socijalnu državu.

Odgovor vlasti na upozorenja, akcije i mobilizacije su kozmetičke promjene postojećeg migracijskog zakona, koje neće razgraditi sistema ovisnosti i neće ukinuti institucionalne diskriminacije migrantskih radnika i radnica. Vlada Republike Slovenije je s februarskom uredbom omogućila ostvarenje zanemarljivog dijela sistemskih kršenih socijalnih prava u obliku humanitarne pomoći, što su brojni radnici razumijeli kao poniženje. Ministarstvo za rad, porodicu i socijalna pitanja se nije odazvalo na legitimne zahtjeve radnika, koji su bili protjerani iz Republike Slovenije, a poslodavci i država im duguju prava iz rada. Zadnji test spremnosti vlade, da napravi konkretne poteze preko deklarativnog suučešća bila je manifestacija iz Slovenije protjeranih i izigranih radnika u Banja Luci. Poziv samoorganiziranih oštećenih i protjeranih radnika u okviru IWW, da se ih uključi u rješavanje problematike migrantskih radnika, nije dobio nkakvog odgovora. Isto tako nikoga u vladi niti u njenim institucijama ne zanima sudbina radnika štrajkača u bivšem radničkom domu Vegrada u Velenju, štrajkača radnika Gratima u Sežani, štrajkača radnika SCT u radničkom domu u Ljubljani. Računaju, da će ih ’umoriti’ prijetnje, nesigurnost, marginalizacija i neimaštinja.

Razlozi za demonstraciju migrantskih radnika su više no opravdani. Samo sa velikom demonstracijom se mogu suprotstaviti zaboravu, marginalizaciji, porazu, lišenju nade, normalizaciji brutalnih oblika iskorištavanja. Na dlanu su razlozi, da sa radnicima demonstriraju svi ostali. Niko nema ništa od takvog pljačkanja radnika, izuzev građevinskih i ostalih barona, njihovog političnog kruga i institucija financijskog kapitalizma. Štaviše, na vrhuncu krize je potpuno jasno da je glavni faktor korupcije – pretakanje cjelokupnog bogatstva u džepove pojedinaca i blokiranje naše mogućnosti produciranja – sistemsko negiranje prava radnika i radnica, njihova ovisnost, odsustvo bilo kakvih garancija. A ovo nije samo paradigmatski uslov rada i života migrantskih radnika nego svih.

Zato pozivamo sve, da četvrtog juna zauzmemo ljubljanske ulice, da zajedno izgradimo snagu sa kojom ćemo ostvariti prava i garancije, te zaustavimo korupciju koja nam oduzima budućnost. Cijelu generaciju su osudili na bezishodnost. Migrantima i migranticama oduzimaju pravo na izbor, na mobilnost, na radnička, socijalna i građanska prava. Studente i studentice guraju u prekarnost, od studija i univerziteta stvaraju poligon krajnjeg raslojavanja i degradacije mladih. Prekarnim radnicima i radnicama negiraju prava i guraju ih u siromaštvo. Sve malobrojniji, koji imaju minimum prava, mogu da ih zadrže samo po cijenu pokornosti. Osim, ako se udružimo, ne da bi bilo šta branili, nego da definišemo i ostvarimo prava, očvrsnemo svoju snagu i pokušamo promijeniti svijet.

U Evropi, sa obe strane Sredozemskog mora, u evropskim metropolama, koje se dižu protiv politike zatezanja kaiša i nasilja finansijskog kapitalizma, u evropskim provincijama, u kojima su mladi ustali protiv potčinjenosti hijerarhijama, bezperspektivnosti, lokalnim diktaturama, u transnacionalnom pokretu migranata koji prelazi granice i ruši sistem evropskog aparthejda, diže se nova generacija.

4. juna ćemo u Ljubljani izvesti manifestaciju te nove generacije, trenutak njene vidljivosti, snage i odlučnosti. Zahtjevaćemo prava za migrantske radnice i radnike koja su im u evropskom aparthejdu osporena. Izgradićemo novu solidarnost, novu snagu, novo zajedničko tijelo – da osvojimo svoju zajedničku budućnost.

(IWW Nevidljivi radnici sveta)

DEMOCRACIA REAL YA! EVROPSKA REVOLUCIJA 29. MAJ – VSA EVROPSKA MESTA

2011-05-27T05:10:00.000-07:00

Čas akcije: 29.5.2011 od 18:00 do 21:00

LJUDJE V EVROPI, ZBUDITE SE,
USTVARIMO BOLJŠE ŽIVLJENJE,
POGOVARJAJMO SE, DOBIVAJMO SE, SPREMENIMO VSE

POZIVAMO K DEJANSKI DEMOKRACIJI ZDAJ!

Za nevzdržne razmere v katerih živimo, krivimo gospodarske in politične odločitve in igro njihove moči. Zahtevamo nujnost spremembe trenutnega toka dogodkov. Pozivamo vse prebivalce Evrope pod geslom »Dejanska demokracija ZDAJ. Nismo blago v rokah politikov in bankirjev«, da zavzamejo ulice in trge v znak protesta.

Pridruži se nam, ne glede na svoja politična prepričanja,
da bi se nas slišalo kot en sam glas.

Evropska revolucija

Od sedaj naprej tudi v slovenščini. Od nas pa je odvisno, če tudi v Sloveniji… Mi smo tisti na katere smo čakali!

Zavzemi ulico! Dejanska demokracija, zdaj!

Smo navadni ljudje. Takšni kakršen si ti: ljudje, ki vsako jutro vstanemo da gremo v šole, na delovna mesta ali zato, da si poiščemo službo, ljudje, ki imamo družine in prijatelje. Ljudje, ki vsak dan trdo delamo zato, da bi preživeli in zagotovili boljšo prihodnost tistim okoli nas.

Nekateri izmed nas se imamo za progresivne, drugi za konzervativne. Nekateri smo verniki, drugi ne. Nekateri imamo jasno opredeljena politična stališča, drugi smo apolitični, vendar pa smo vsi zaskrbljeni in jezni zaradi političnega, gospodarskega in socialnega stanja, ki nas obkroža. Zaradi korupcije med politiki, poslovneži, bančniki… Zaradi (navidezne) nemoči navadnih ljudi.

To stanje se je normaliziralo: postalo je nekaj kar nas neposredno, dan za dnem, izčrpava. Toda, če bomo združili moči, ga lahko spremenimo. Zdaj je čas, da spremenimo tok stvari, čas, da skupaj zgradimo boljšo družbo. Zatorej odločno zagovarjamo slednje:

1. Prednostne naloge vsake civilizacije morajo biti enakost, napredek, solidarnost, svoboden dostop do kulture in znanja, trajnostni razvoj, blaginja in sreča ljudi.

2. Obstajajo temeljne in neodtujljive pravice, ki jih je potrebno spoštovati in negovati: pravica do stanovanja/bivanja, ne-prekarne zaposlitve, kulture, zdravstva, izobraževanja, politične participacije, osebnega razvoja in potrošniške pravice za zdravo in boljše življenje.

3. Sedanje delovanje našega vladnega in gospodarskega sistema ne obravnava teh prednostnih nalog in s tem v mnogih pogledih ovira napredek človeštva.

4. Demokracija se začne pri ljudeh (demos = ljudje, kratos = vlada), kar pomeni, da vlada(nje) pripada ljudem. Vendar pa nas v tej državi večina politikov, ne glede na to v kateri stranki so, sploh ne posluša, še manj pa predstavlja. Njihove prioritetne naloge bi morale biti, da naše glasove ponesejo na institucionalno raven, s čimer bi olajšali aktivno politično sodelovanje državljanov preko neposrednih kanalov, ki zagotavljajo največje možne koristi za širšo družbo. A kakor je videti, so njihove prioritete v tem, da se bogatijo na naš račun: brez našega odobravanja sodelujejo pri diktatu »velikih« gospodarskih sil in centrov moči kapitala ter se oklepajo oblasti s »tiho« strankarsko diktaturo. Na tak način je bila v Sloveniji sprejeta »prenova« visokega šolstva a to ni edini primer.

5. Sla po kopičenju moči ustvarja neenakosti, napetosti in krivice, s tem pa proizvaja nasilje. Tak »razvoj« odločno zavračamo. Ta zastarel in nenaraven ekonomski model zavira družbo in jo ovija v spiralo, ki se izčrpava z bogatenjem manjšega dela populacije, vse ostale pa paha v revščino. Vse do propada.

6. Skrajni horizont in namen tega sistema je arogantno kopičenje denarja, brez obzira do učinkovitosti in blaginje družbe. Izčrpava naravne resurse, uničuje planet, ustvarja brezposelnost in nesrečne potrošnike.

7. Ljudje smo prestave motorja arogantnega stroja, ki je namenjen obogatitvi manjšega dela družbe, stroja, ki ne prepoznava in noče razumeti naših vsakdanjih potreb in želja. Res je, da smo anonimni, a brez nas nič od tega ne bi obstajalo, saj smo mi tisti, ki poganjamo ta Svet.

8. Če bomo kot družba pričeli razumeti naj ne zaupamo svoje prihodnosti abstraktnim gospodarskim odnosom, ki nikoli ne povrnejo koristi vsem nam, lahko pričnemo aktivno zavračati zlorabe in pomanjkljivosti, ki smo jim vsi podvrženi.

9. Nujno je potrebna etična revolucija. Denar in dobiček smo postavili nad ljudi in naravo a zdaj je čas, da ga povrnemo v službo ljudi. Smo ljudje, ne pa izdelki ali surovine na trgu! Nisem samo rezultat tega kar kupujem, rezultat razloga zakaj kupujem in rezultat tega od koga kupujem.

Zaradi vsega naštetega sem ogorčen.
Mislim, da to lahko spremenim.
Mislim, da lahko pomagam.
Vem, da združeni zmoremo.
Pridruži se.
To je tvoja pravica.

Prosto kopiraj, korigiraj, dopolnjuj, citiraj in razpečuj.

"Naš položaj v Luki Koper je nevzdržen, smo preveč izkoriščani"

2011-05-22T23:15:00.000-07:00

Pogodbeni delavci Luke Koper ustanovili sindikat, ki bo zahteval vzpostavitev enakopravnosti zunanjih pogodbenikov in delavcev Luke Koper

Slovenija - sobota, 21.05.2011
Tekst: Vojko Rotar, Vir: www.dnevnik.si

Koper - Včeraj se je predstavil nov sindikat, ki bo zastopal pravice pogodbenih delavcev Luke Koper, Sindikat izvajalcev pristaniških storitev. Gre za delavce tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev, torej zasebnih zunanjih podjetij, ki za Luko Koper po pogodbi izvajajo pristaniške storitve. Predsednik sindikata Predrag Topič je povedal, da se je sindikatu v kratkem času pridružilo kar 50 odstotkov vseh takih delavcev, ki jih v koprskem pristanišču skupno dela več kot 500.

Zunanji delavci v Luki Koper delajo v izjemno slabih delovnih razmerah, zato so včeraj ustanovili svoj Sindikat izvajalcev pristaniških storitev. (Foto: Tomaž Skale/dokumentacija Dnevnika)

"Mi smo podpogodbeniki in naš položaj v Luki Koper je nevzdržen, saj smo preveč izkoriščani. Smo tudi do štirikrat bolj učinkoviti, hkrati pa štirikrat manj plačani od redno zaposlenih v Luki Koper. To nima več nobenega smisla, da v pristanišču kdor koli dela po štiri, pet ali več zaporednih izmen. To bo enkrat treba ustaviti," je o razlogih za ustanovitev sindikata povedal Topič.

Za 300 ur dela na mesec 562 evrov
Hkrati je Topič navedel, da med pogodbenimi delavci ni plačnih razlik: "Ne glede na delo skoraj vsi prejemamo 562 evrov neto plače, tudi za 300 ur mesečnega dela." Topič je še razložil, da je med njimi veliko delavcev ogroženih, da jih je veliko zbolelo, zato morajo na prvem mestu ustaviti ta kriminal in vzpostaviti zakonitost ter delavske pravice.

Slabi pogoji dela zunanjih delavcev v koprskem pristanišču niso novost. Ureditev teh razmer so ob napovedani stavki februarja v stavkovne zahteve zapisali tudi pri Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper, ki se je včeraj pobratil s Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev. "Naši cilji so enaki. To je, da je vse delo, ki se izvaja na območju Luke Koper, zakonito," je sodelovanje komentiral Mladen Jovičič, predstavnik sindikata žerjavistov.

Žerjavisti za zdaj ne bodo stavkali
Čeprav se prav te dni izteka trimesečni rok, ki sta ga sindikat žerjavistov in uprava Luke Koper sklenila ob preklicu februarske stavke, stavke za zdaj še ne bo, saj sta "se obe strani strinjali, da sta v tem času uspeli vzpostaviti konstruktiven dialog, ki ga nameravata razviti v trajno obliko sodelovanja," sporočata v skupni izjavi uprava Luke Koper in sindikat. Luka Koper se ne namerava odreči zunanjim izvajalcem, o stanju na tem področju so včeraj razpravljali tudi nadzorniki, ki so obravnavali analizo stanja in ugotovili nekaj področij, ki jih je možno izboljšati.

"Nadzorni svet ugotavlja, da so razmerja med Luko Koper kot naročnikom in izvajalci pristaniških storitev ekonomsko upravičena in v dolgoročno strateško korist družbe," so po seji nadzornega sveta zapisali v službi za stike z javnostmi Luke Koper. Prizadevanja Sindikata izvajalcev pristaniških storitev bodo zato zelo težko uresničljiva, saj v praksi taki delavci ne morejo usmerjati svojih zahtev Luki Koper, temveč svojim delodajalcem, ki družbi pogodbeno nudijo izvajanje pristaniških storitev, izvajalcev pristaniških storitev pa je po grobih ocenah znotraj pristanišča že več kot 40.

Gibanje Mi smo univerza proti NPVŠ in RISS

2011-05-17T22:33:00.000-07:00

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja podpira gibanje Mi smo univerza v prizadevanjih preprečiti sprejetje predloga Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) in predloga Resolucije o Raziskovalni in inovacijski strategiji Sloveniji 2011-2020 (RISS).

Izobraževanje je javna dobrina in pravica in bi kot tako moralo biti na vseh stopnjah in ravneh popolnoma brezplačno! Ostro nasprotujemo uvajanju šolnin na 1. in 2. stopnji študija in zahtevamo ukinitev šolnin na 3. stopnji študija. Nasprotujemo prekarizaciji, neoliberalizaciji, klientelizaciji in korporativizaciji visokega šolstva in pozivamo vse razumne posameznike in posameznice, da se tem družbi škodljivim ukrepom odločno uprejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in metodami.

Tiskovna konferenca gibanja Mi smo univerza proti NPVŠ in RISS

Gibanje študentov, profesorjev, raziskovalcev in drugih intelektualnih delavcev in delavk Mi smo univerza že od svojega nastanka nasprotuje predlogu Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) in predlogu Resolucije o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS), ki ju je na 124. seji določila Vlada RS, o katerima bodo te dni v Državnem zboru ponovno razpravljali, kmalu pa bodo tudi odločali o tem, ali bosta obe resoluciji sprejeti in potrjeni.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo namerava z Ministrstvom za gospodarstvo kot drugim predlagateljem RISS znanost in raziskovanje spremeniti v podporni dejavnosti za gospodarstvo, javne vire za to področje pa brez konkretne razvojne strategije preusmeriti v subvencije za zasebni sektor. Če bo dokument sprejet, se bodo znanstveniki in raziskovalci lahko ukvarjali samo z inovacijami in prenosom znanja v gospodarstvo, medtem ko temeljno znanost kot poglavitni pogoj za prihodnji družbeni razvoj ministrstvi ukinjata v imenu kratkoročnih koristi.

Nacionalni program visokega šolstva ne odpravlja anomalij visokošolskega sistema:
· da so leta 2009 prekarni učitelji in učiteljice v visokem šolstvu predstavljali že 60 odstotkov;
· da se je hkrati zelo povečala tudi obremenitev učiteljev: od leta 1990, ko prišlo na učitelja 19 študentov in študentk, do leta 2008, ko je prišlo na učitelja 52 študentov in študentk;
· da se je sistem visokega šolstva neracionalno širil (od leta 2002 je bilo ustanovljenih kar 18 novih samostojnih visokošolskih zavodov in 2 univerzi), ob tem pa je njegova notranja organizacija ostala klientelno zaprta.

Predlog programa namesto tega uvaja nove problematične ukrepe – izločitev iz sistema javnih uslužbencev, ki je doslej zagotavljal socialno varnost vsaj manjšini delavk in delavcev, fleksibilno upravljanje s človeškimi viri in korporativno vodenje visokošolskih institucij. Izkušnje številnih držav kažejo, da takšni ukrepi zmanjšujejo javno dostopnost visokega šolstva in ga odtujujejo potrebam širšega družbenega okolja.

Oba programa napovedujeta tudi ovire pri usposabljanju najboljših študentov na doktorski ravni (omejitev doktorskega študija na tri leta, prilagoditev študijskega programa za pridobivanje podjetniških veščin in pogojevanje financiranja za doktorske kandidate z zunanjimi mentorji, zlasti iz gospodarstva) in na dodiplomski ravni (študenti, ki bi radi študirali vzporedno na dveh programih, bodo morali sami plačati za študij na drugem programu). Prav tako je predvidena uvedba odloženih šolnin na drugi stopnji študija. Spremembe pri usposabljanju mladih znanstvenikov bodo povzročile, da znanstvene vede v prihodnosti ne bodo mogle več zagotoviti ustreznega prenosa znanja na mlajše generacije.

Če bo Državni zbor dokumenta potrdil, se bo Slovenija prostovoljno odločila za kolonialno odvisnost, s tem da se bo odpovedala samostojnemu razvoju in kritični družbeni refleksiji. Zato gibanje Mi smo univerza poslanke in poslance državnega zbora poziva, da oba dokumenta zavrnejo in ju vrnejo v demokratično javno razpravo.

Tiskovna konferenca bo v četrtek, 19.5. ob 11h v Trubarjevi hiši (Stritarjeva 7) v Ljubljani.

Alternativno izobraževanje na Danskem

2011-05-09T22:27:00.000-07:00

DNS International Teacher Training College je 4 letno alternativno izobraževanje za učitelje, ki želijo doprinesti k razvoju sveta s svojim pomembnim položajem, saj poučujejo otroke in mladino in pravzaprav izoblikujejo našo prihodnjo generacijo.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina učiteljev izumila in izoblikovala idejo o drugačnem načinu poučevanja, ki je bila za takratni čas izredni in netradicionalni element v danski pedagoški kulturi. Vse do danes je ta ideja vplivala na mnoge danske pedagoge in učitelje ter tako s svojim pragmatičnim pristopom dokazala, da je lahko na samem vrhu pedagoških načinov poučevanja.Iznajditelji so želeli spremeniti tradicionalen sistem poučevanja, kjer študentje ure in ure sedijo v učilnici in poslušajo profesorja, ki jih izza katedra zasipa s svojim znanjem. V DNS-u so stvari obrnjene drugače. DNS učitelji in študentje naj se ne učijo le iz knjig, vendar znanje pridobivajo tudi od ljudi, dogodkov zunaj šole, v svetu ter iz življenja samega. DNS študentje so bili in so še vedno vodilo svojega razvoja.

Prvi DNS (okrajšava za »Det Nødvendige Seminarium«) je svoja vrata odprl 1.septembra 1972.

Program izobraževanja učiteljev po načelih DNS-a izvajajo tudi v nekaterih državah Afrike in v Indiji. Učitelji se izučijo za delo v tamkajšnjih ruralnih naseljih pod danimi pogoji, z ogromno željo in ambicijami, da ustvarijo pozitivne spremembe.

Na leto se 2.700 učiteljev izobrazi na 24 učiteljskih kolidžih v Angoli, Malaviju, Mozambiku in Indiji. V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo so sestavni del šolskega sistema, prispevajo k inovacijam in razvoju učiteljskega izobraževanja ter dopolnjujejo trud tamkajšnje vlade, da bi skupaj izboljšali učni sistem.

DNS UČITELJ
Vsak učitelj ima možnost tako kot dolžnost svoje učence in ostale mlade poučiti o svetu, saj je le-ta del vseh nas. Otroke lahko pripravi za odprto prihodnost, kjer lahko vsak pripomore k boljši skupnosti, če le združimo moči in ohranimo odprte glave za različne izzive v življenju.

DNS učitelj je interaktivna oseba, ki je poleg svoje službe – ta zajema tako poučevanje predmetnika kot poučevanje o življenju in o učenju samem – tudi vključen v družbo in lokalno skupnost. S svojim znanjem ustvarja boljše pogoje za izboljšanje življenja ter pomaga pri napredku družbe in njenih ljudi. V okviru učiteljske prakse se izobrazi in usposobi za komunikacijo s tamkajšnjo okolico ter jih združi z
namenom, da bi skupaj poskrbeli za potrebne izboljšave in za boljši življenjski standard.

IZOBRAZBA
DNS alternativna pedagoška izobrazba je široka kulturna izobrazba, ki zajema veliko humanistično naravnanih predmetov, z namenom služiti osnovni ideji.

DNS program je zasnovan realno, tako da se lahko študentje učijo in delujejo v resničnem svetu, ki je hkrati spodbudno in izzivov polno okolje. Karkoli nekdo stori je pomembno in potrebno za nekoga drugega. Pomembnejši del izobraževanja se odvija zunaj v resničnem svetu in ne znotraj šole kot institucije.

1. leto: Področje mednarodne prakse. To vključuje tudi štiri mesečno študijsko potovanje z avtobusom skozi severne dežele Afrike. Tako se študentje na lastni koži prepričajo o življenju v tamkajšnjih državah in se bolj spoznajo s Svetom.
2. leto: Področje ''evropske resničnosti'', in sicer z bogatim in aktivnim kulturnim življenjem v večjem evropskem mestu. Svoje znanje nadgrajujejo z neprestanimi študijami in raziskavami, organizacijami kulturnih dogodkov v sodelovanju s tamkajšnjo skupnostjo ter življenjem in delom v skupini. ''Do what you find most appropriate to do'' je obdobje v drugem letu študija, ko se študentje spoznavajo z lastno inovativnostjo in zmožnostjo sprejemanja lastnih odločitev. Analizirajo svoje odločitve in pogoje za le-to ter s tem razvijajo pogljobljeno pedagoško znanje.
3. leto: Področje šolstva. Študentje se naučijo razumevanja resničnosti otrok in učiteljev v šolah ter se praktično preizkusijo v poučevanju kot nadomestni učitelji ali pedagogi v večjem evropskem mestu.
4. leto: Področje šolstva na globalni ravni. To pomeni, da lahko študentje pedagoško znanje in prakso pridobijo ali na manjši lokalni šoli v domačem mestu ali pa na novi fakulteti v Afriki.

Študij je plačljiv, vendar se DNS International Training College zaveda, da je finančna situacija po Evropi različna. Zatorej se ima vsak bodoči študent, ki je voljan pridobiti alternativno pedagoško izobrazbo, možnost študiju priključiti prej in denar zaslužiti na Danskem, kjer so delovni pogoji ugodnejši.

Na naši spletni strani (www.dns-tvind.dk) si lahko ogledate podrobnejši DNS program, ki prikazuje, kako si študentje pridobivajo potrebne izkušnje za delo bodočega učitelja.

PREDSTAVITEV DNS PROGRAMA V SLOVENIJI
Med 23. in 27. majem bodo po Sloveniji organizirane predstavitve DNS programa. Lahko pa se s program osebno spoznate tudi že prej. Za podrobnješe informacije lahko kontaktirate Nastjo

(nastja.dnspromotion@gmail.com).

Vabljeni na A N A R H, dneve avtonomne politike in kulture

2011-05-09T00:56:00.000-07:00

A N A R H
Dnevi avtonomne politike in kulture
13. – 15. maj 2011, Delavski dom Trbovlje

Federacija za anarhistično organiziranje pripravlja v mesecu maju dneve avtonomne politike in kulture. Prireditev, ki bo na eni strani sejem različnih oblik neodvisne produkcije – s svojimi materiali se bodo predstavili domači in tuji anarhistični in drugi avtonomni založniki, distribucije in skupine – na drugi pa festival, ki bo vključeval delavnice, pogovore, kulturni program in dobro staro zabavo, se bo zgodila v Delavskem domu Trbovlje med 13. in 15. majem. Obisk prireditve je seveda brezplačen, Anarh, kot se dnevi imenujejo, pa so namenjeni prav vsem – starim in mladim, delavcem in študentom, aktivistom in podpornikom ter vsem ostalim, ki jih zanima svobodoljubna politična misel, kultura in delovanje.

Vsesplošna kriza, ki razjeda današnjo družbo, ni posledica umazanih iger nekaterih pokvarjenih posameznikov, temveč je direktna posledica samega kapitalizma, še toliko bolj izrazito v njegovi neoliberalni izvedbi. Prinaša kronično negotovost, saj zmanjšuje socialne pravice, spodbuja brezbrižno izkoriščanje in tako krepi socialne razlike in revščino. Zato smo prepričani, da so potrebne široke in korenite družbene spremembe! V skladu s tem prepričanjem je postavljen tudi namen prireditve: po eni strani bo to še ena priložnost za poglobitev stikov in sodelovanja med obstoječimi avtonomnimi skupinami in našimi zavezniki ter po drugi strani način predstavitve anarhističnih idej vsem zainteresiranim in širši javnosti. Anarh želi odpreti javni prostor, kjer bo mogoča razprava o pomembnih vprašanjih in kjer bodo lahko različne pobude iskale skupne točke za gradnjo alternativ v prihodnje.

Sam kraj prireditve ima močan simbolni pomen. Trbovlje, industrijsko mesto v Zasavju, imajo namreč dolgo in močno tradicijo delavskega in protifašističnega boja. Sam dogodek bo potekal v Delavskem domu, ki je bil zgrajen ravno v spomin na pretekle boje. Trbovlje pa ne mirujejo niti danes, saj so središče ekološko usmerjenega boja proti francoskemu kapitalskemu gigantu Lafarge, ki s svojimi izpusti vsakodnevno zastruplja ljudi in okolje. Kje bi lahko našli močnejšo inspiracijo za naše delovanje kot v Trbovljah?

Anarh se bo začel v petek, 13. maja, popoldne z otvoritvijo sejma neodvisne produkcije. Ta bo obsegal knjige, časopisje in druge publikacije z anarhistično in sorodno tematiko, pa tudi precej drugega materiala – od glasbe do oblačil, vse ustvarjeno neodvisno od velikih firm, ki nam krojijo življenja. Poleg sejma bo na sporedu še kup drugih dogodkov: od delavnic do filmskih projekcij.

Po vsebinski plati bosta najbolj pomembni dve javni tribuni. Na prvi, ki bo namenjena lokalni problematiki in se bo odvila v petek, bomo govorili o različnih primerih avtonomnega organiziranja pri nas in uspehih te oblike združevanja, hkrati pa iskali načine za skupno, solidarnostno in bolj povezovalno delovanje v prihodnje. Na drugi, ki bo potekala v soboto, pa bo govora o vlogi anarhizma danes ter o strategijah anarhističnega delovanja – svoje izkušnje in poglede bodo tudi samo-kritično predstavili člani anarhističnih skupin iz različnih delov Evrope. Velja poudariti, da sta javni tribuni zastavljeni kot diskusiji, kar pomeni, da je zaželeno aktivno sodelovanje vseh udeležencev.

Vse potrebne informacije dobite na naši spletni strani ali preko našega kontakta. Anarh je še vedno odprt tudi za vaše ideje in nove predloge. Pozivamo vas, da se nam pridružite!

NEDOKONČAN PROGRAM PO DNEVIH:

PETEK, 13. MAJ
17:00
Otvoritev sejma neodvisne produkcije
S svojimi materiali se bodo predstavili domači in tuji anarhistični in drugi avtonomni založniki, distribucije in skupine | knjige, časopisje, druge publikacije in materiali

18:00
Otvoritev razstave fotografij in drugih dokumentov:
ANARHIZEM V SLOVENIJI
Predstavitev domačega anarhističnega gibanja preko fotografij ter drugih dokumentov iz različnih akcij, demonstracij in drugih aktivnosti v zadnjih desetih letih

19:00
Javna tribuna:
KAPITALIZEM JE KRIZA:
SAMOORGANIZACIJA KOT ALTERNATIVA
Izhodišča bodo podali aktivisti različnih avtonomnih skupin, ki pri nas prakticirajo samoorganizacijo | diskusija

20:00
Kino DDT: Land and freedom
Projekcija igranega filma, ki govori o vseh protislovjih španske državljanske vojne

22:00
Javna večerja
Čas za neformalno druženje in pogovore v sproščenem vzdušju ob dobri hrani in pijači

SOBOTA, 14. MAJ
9:00 – 13:00
Sejem neodvisne produkcije in eko tržnica
Poleg sejma anarhistične in avtonomne produkcije tudi direktna izmenjava eko izdelkov

11:00
Delavnica: Reciklaža
Izdelovanje uporabnih reči iz odpadnih materialov

13:00
Delavnica: Neodvisno povezovanje kot alternativa prehrambeni industriji
Vrtnarjenje kot prakticiranje avtonomije, sožitje med malimi kmeti in porabniki, permakultura, kolektivizacija zemlje ter krepitev in poglabljanje vezi | diskusija

14:00
Nadaljevanje sejma neodvisne produkcije
Še naprej bodo na voljo materili, ki jih na sejmu razstavljajo domači in tuji anarhistični in drugi avtonomni založniki, distribucije in skupine

15:00
Delavnica: Tour cantina deluxe
Revolucionarna akcija nabiranja divjih užitnih rastlin v mestu

16:00
Delavnica: Ženska ženski
Poskus pogovora brez tabujev in dlak na jezikih. Dekleta, žene, matere, babice, prababice in vse ostale ter tudi vse teme – dobrodošle!

17:00
Predstavitev:
Anarhistična založba DAF
Predstavitev ene izmed najbolj produktivnih anarhističnih založb v regiji, ki gibanje zalaga s pomembnimi knjižnimi izdajami anarhističnih avtorjev, in njihovih najnovejših izdaj

18:00
Kulturni program:
Pevski zbor Zarja
Revolucionarne pesmi delavskega in protifašističnega upora | dirigent: Blaž Rojko

19:00
Mednarodna javna tribuna:
ANARHIZEM ALI BARBARSTVO:
KAPITALIZEM RES NIMA ALTERNATIVE?
Izhodišča bodo podali člani anarhističnih skupin iz različnih delov Evrope | diskusija

20:00
Kino DDT: The Take
Projekcija dokumentarnega filma The Take, ki govori o delavski samoorganizaciji, zasedbi tovarne in samoupravljanju v Argentini

21:00
Kulturni program:
Nastopi, odprti mikrofon in DJ program
S svojimi točkami se bodo predstavili različni umetniki in aktivisti, od poezije, pesmi do komedije, priložnost za svoj nastop pa bo imel kdorkoli bo želel, saj je koncept dogodka odprti (pokaži-kaj-znaš) mikrofon. Na koncu DJ program za pester zaključek dneva.

NEDELJA, 15. MAJ
10:00
Aktivistični ogled mesta
Predstavitev dolge in močne tradicije delavskega in protifašističnega boja v Zasavju

14:00
Skupščina udeležencev
Zaključek dogodka | evalvacija in postavitev ciljev za prihodnje

Čestitamo Dan osvobodilne fronte!

2011-04-27T03:47:00.000-07:00

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja vsem prebivalcem in prebivalkam Republike Slovenije čestita Dan osvobodilne fronte z besedami Mahatme Gandhija :

“Više volim mirno i hrabro umrijeti nego ubijati. Ali ko nema te hrabrosti, neka se radije vježba da ubija i da bude ubijen nego da sramno izbjegava opasnosti. Jer ko bježi, vrši nasilje svjesno; bježi zato što nema hrabrosti da ubijajući i sam bude ubijen.”

Predlog odvzema častnega doktorata UP kulturnemu rasistu Borisu Pahorju

2011-04-21T14:04:00.000-07:00

Univerza na Primorskem
Senat Univerze na Primorskem
Titov trg 4
6000 Koper/Capodistria/Kopar

Koper, 21.4.2011

Predlog za odvzem častnega doktorskega naziva Borisu Pahorju

Spodaj podpisani še vedno formalno podiplomski študent Fakultete za humoristične študije v Kopru podajam uradni predlog Senatu Univerze na Primorskem za odvzem naziva »Častni doktor Univerze na Primorskem« kulturnemu rasistu in narodnjaku Borisu Pahorju, saj se univerzalne vrednote, kot so toleranca, strpnost, humanizem in spoštovanje različnosti ter želja po umestitvi in povezovanju univerze v širši mednarodni kulturno/družbeni prostor, ki jih vsaj navidezno zagovarja Univerza na Primorskem, ne skladajo s prepričanji »velecenjenega« gospoda Pahorja, ki se je že večkrat v svojem narodnjaško izključevalnem, ksenofobičnem in rasističnem slogu lotil enkrat »črnega župana« Pirana Petra Bossmana, ki naj ne bi bil primeren »NEslovenec«*1 za funkcijo župana, bolj primerni naj bi bili tisti »NEslovenci«, ki prihajajo iz »baze avtohtonih«*2 , drugič, trosi neumnosti o »neprijateljskih sosedah«, ki nam nagajajo, tretjič, blebeta o uspešnosti Italijanov pri italijančevanju Istre, četrtič, onesnažuje okolje z izjavami o slovenski himni, ki naj ne bi omenjala slovenstva in Slovencev in naj bi kot taka premalo krepila narodnjaško zavest, zato predlaga, da se v himno vstavi besedilo »Bog živi vas Slovence, Bog živi ves slovenski svet«, petič, zasmraja naš prostor z narodnjaškimi agitacijami in povezovanjem s politično desnico v imenu višjih ciljev Slovenstva in Slovencev za ohranitev peskovnika v bližini Dragonje in ribnika, ki naj bi od nekdaj pripadal Slovencem in ne tistim primitivnim »NEslovencem«, ki se še vedno vedejo tako »balkansko«*3 in »NEevropejsko«.

Vir: www.dnevnik.si

Kulturni rasist in narodnjak je s svojimi izjavami in nastopom za širšo množico izjemno nevaren, saj je kot »ugleden« literat, kandidat za Nobelovo nagrado za književnost, borec za pravice slovenske manjšine v Italiji in navsezadnje kot interniranec v nacističnih koncentracijskih taboriščih, spoštovana oseba, ki mu ljudje radi prisluhnejo in se z njim radi poistovetijo. Ker pa je že vsakemu minimalno podkovanemu študentu jasno, da gre za izjemno intelektualno omejenega narodnjaka, kulturnega rasista in ksenofoba, ki s samosvojim videnjem sveta in družbe, ki ga obkroža, ter zaradi svojih statusnih titul, predstavlja veliko nevarnost za širjenje izključevalnih ideologij med širšo množico. Pod pretvezo »domoljubnosti« nam prodaja, izključevalno nacionalistično-narodnjaško, na nemškem zeljniku nastalo ideologijo »krvi in grude«*4 (Blut und Boden) in se kot tipični antiintelektualec nezaveda pomena francoske revolucije oziroma želi načrtno razvrednotiti produkte razsvetljenskega obdobja, ki je vse prebivalce določenega teritorija razglasil za pripadnike državne nacije (npr. Francija) in jim podelil državljanstvo države, ne glede na to ali so prebivalci govorili isti jezik, ali so na teritoriju rojeni ali priseljeni in ne glede na to ali so črni, beli, oranžni ali zeleni itd. So gospodu Pahorju razsvetljenske ideje Svobode, Enakosti in Bratstva tuje, ali pač se po njegovem lahko uveljavljajo le za določeno skupino prebivalcev (v našem primeru le za Slovence). »NEslovenci« torej ne sodijo v ta koncept in zato je vsaka izvolitev »neslovencev« na položaj, ki bi po »logiki omejenega uma« moral pripadati »Slovencem«, greh brez primere, ki »nas«, »Slovence« ogroža in »nas« bo pahnila v pogubo. Ali ni nekaj podobnega govoril tudi Adolf Hitler, ko je šlo za ogroženost Nemcev pred Judi? In ali se še spomnimo kam so nas tovrstne zgodbice pripeljale? Boris Pahor se tega očitno ne spomni več, če se je sploh kdaj!

NEslovenec in neandertalec Mile Zukić
Alternativa na UP (NE)Obstaja

*1
Verjetna razlaga : Neslovenec – negacija Slovenca (tistega , ki je priden, marljiv, čist, deloven, pošten, narodno zaveden, olikan,.) torej nedeloven, umazan, len, nepošten, neolikan primitivec – Neslovenci, se s ščepcem avtohtonosti nekoliko približajo značilnostnim karakteristikam Slovencev. Tovrstno prakso izpeljevanja negacijske izpeljanke lahko verjetno razširimo tudi na skupnosti kot so :
MOŠKI: NEMOŠKI, KATOLIK:NEKATOLIK, BEL:NEBEL, HETERO:NEHETERO,VREDEN/MOČEN:NEVREDEN/NEMOČEN(IN-VALID),.

*2
Verjetna razlaga : »baze avtohtonih« - predstavniki tiste skupnosti, ki je na nekem ozemlju prisotna daljše obdobje, verjetno še iz časa pred Alpidsko orogenezo, domneva se, da so prvi predniki izrastli kar iz zemlje.

*3
»vesti se po balkansko« - vesti se primitivno, živalsko, nekultivirano, neandertalsko in prihajati iz območja južno od geotektonske prelomnice na Kolpi, ki je ključna za razvoj homo sapiensa sapiensa na eni strani in propad neandertalcev na drugi strani.

*4
Gre za koncept naroda in temu spremljajočem procesu narodnjaštva (nepoučeni bi temu rekli nacionalizem), ki je rezultat reakcije nemškega romantizma 19. stoletja, ki je tudi nekakšna opozicija francoskemu modelu državnih narodov in razsvetljenskim idejam egalitarizma, individualizma in organizacije družbe po državljanskem principu, kjer so vsi državljani enakopravni pred zakonom, saj konstruira t.i. kulturne narode, ki združujejo pripadnike skupnosti po kriteriju rodu in grude (»Blut und Boden«), kjer so morali pripadniki skupnosti govoriti »pravi« (nemški) jezik, so se morali roditi na nemškem ozemlju oziroma so morali imeti skupni »etnični« izvor, da so lahko postali del teh kulturnih, ljudskih narodov, ki se razmahnejo po marčni revoluciji leta 1848, predvsem v Srednji in Vzhodni ter Jugovzodni Evropi. Po tem ključu, ki ga zagovarja Boris Pahor, Peter Bossman, Zoran Janković, Rašo Nesterovič, Sara Isaković, Zlatko Zahovič in navsezadnje tudi Mile Zukić sodijo le v skupino »NEslovenci«, ki je seveda antiteza skupini Slovenci, neglede na leta, desetletja in stoletja bivanja na »svetem avtohtonem teritoriju« Slovenije.

Politizacija prekernosti

2011-04-19T02:01:00.000-07:00

Iww Nevidni Delavci Sveta

Čas 19. april · 16:00 - 21:00
Kraj predavalnica 19, FDV, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
--------------------------------------------------------------------------------

Politizacija prekernosti - srečanje bazičnih iniciativ in organizacij delavskih in družbenih bojev

Prekernost je paradigmatski pogoj dela in življenja. Že površen pogled na trg dela pokaže, da se je kalup mezdnega dela spremenil v modulacije mezdnega dela. Fordistični kanon z zaposlitvami za nedoločen čas in garancijami iz dela je vse bolj preteklost. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je bil tudi v svojih najboljših časih le vrh le...dene gore, omejen na državljane bogatih držav. Segmentacija trga dela, ki je rezultat prekarizacije, se kaže kot nepremagljivo orodje kapitala za večanje profitov z manjšanjem pravic delavcev. In delavski boj se zdi vse bolj podoben boju poslednjih samurajev.

Vendar le v hegemonski reprezentaciji. V bazi, na ravni potreb delavcev in delavk, imamo nove oblike organiziranja delavskih bojev, ki imajo zaradi svoje bazičnosti potencial, da najdejo učinkovite odgovore na prekarizacijo. To pa ne bo mogoče brez povezovanja, katerega namen je širiti izkušnjo bazičnega organiziranja in definirati skupen političen projekt današnjega živega dela.

Zato organiziramo srečanje bazičnih iniciativ in organizacij delavskih in družbenih bojev. Ta torek, 19. aprila ob 16.00 v predavalnici 19 na FDV, bodo svoje poglede izmenjali PI (Prekarni inkubator), Sindikat žerjavistov in IWW (Nevidni delavci sveta). Srečanje ima dva sklopa: 1. predstavitev delovanja sodelujočih iniciativ; 2. skupni horizont in skupni projekti. Srečanje se bo izteklo v pikniku.

Se vidimo!

Novodobno mučenje delavcev Gratim d.o.o. se nadaljuje, izklopili so jim elektriko

2011-04-05T11:29:00.000-07:00

Dvem od treh stanovanj v Sežani, kjer prebivajo delavci Gratim d.o.o. izklopili elektriko.

Ni se še dovolj dobro polegel prah okoli nasilne izselitve delavcev Gratim d.o.o. iz enega izmed treh stanovanj v Sežani s strani banke Hypo Alpe Adria (medtem se je vodstvo banke odločilo vrniti izseljenim delavcem ključe stanovanja), že so bili delavci zopet deležni nasilnega ukrepa izklopa elektrike z namero dokončnega izgona delavcev iz Slovenije.

Z dejanji kot so nasilna brezpravna izselitev iz stanovanja in nenapovedan izklop elektrike se delavcem namerno onemogoča pošten boj za svoje pravice (več kot štiri neizplačane plače, neizplačan regres, nadure, neplačani prispevki,.). Delavci Gratim d.o.o. so že brez teh nehumanih pritiskov bili in so še vedno v nevzdržnem položaju, saj se preživljajo s pomočjo humanitarne pomoči humanitarnih organizacij in skromnih a dragocenih prispevkov posameznikov in posameznic.

Ker naj bi po neuradnih informacijah za zadnjim nasilnim ukrepom izklopa elektrike stal prav lastnik podjetja Gratim d.o.o. Mesud Ibričić, ki se želi na barbarski način rešiti svojega problema, izkoriščanja več petdeset delavcev Gratim d.o.o., večina jih je že klonila pod pritiski in se vrnila v Bosno in Hercegovino, se sprašujemo, zakaj do sedaj še niso ukrepali organi pregona, saj je več kot očitno, da je Mesud Ibričić kršil Kazenski zakonik in sicer 205.člen, kjer se omenja kršitev temeljnih pravic delavcev:

205. člen

"Kdor vedoma ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o plači in nadomestilih plače, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, o prepovedi nadurnega ali nočnega dela in tako prikrajša delavca za pravico, ki mu gre, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta."(Uradni list RS, št. 95/2004 z dne 27. 8. 2004)

Potrebno je vedeti, da je Mesud Ibričić preko svoje partnerke Marije Udir že ustanovil novo podjetje Mongrad d.o.o., staro podjetje Gratim d.o.o. pa bo po stalni praksi v Sloveniji verjetno prepustil v stečajni postopek.

Sramota države Slovenije se torej nadaljuje, odgovorni ne ukrepajo, kriminalci so na prostosti, država pa še vedno ni prevzela odgovornosti za katastrofalne razmere delavcev Gratim d.o.o., Vegrad d.d., SCT d.d., saj je s svojo sužnjelastniško zakonodajo omogočila izkoriščanja delavcev na sto in en način.

Pozivamo državo Vlado Republike Slovenije, da po vzoru Republike Avstrije prevzame odgovornost, izplača delavce in naknadno izterja dolg od izkoriščevalskih delodajalcev ter končno spremeni sužnjelastniško zakonodajo, ki omogoča novodobno suženjstvo.

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja
Mile Zukić

več informacij:
051 869 341 Husein (delavec Gratim d.o.o.)

Nasilno izselili delavce! Jutri 03.04.ob 16h protest v Sežani

2011-04-02T09:22:00.001-07:00

Kot smo že poročali 11.marca http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2011/03/drzava-naj-spremeni-zakonodajo-ki.html smo se konec februarja skupaj z aktivisti IWW (Nevidni delavci sveta) seznanili s katastrofalnimi razmerami delavcev Gratim d.o.o. v Sežani in Kopru in sramoto države Slovenije, ki s svojo fašistoidno in sužnjelastniško zakonodajo omogočila novodobno suženjstvo migrantskih delavcev tako Gratim d.o.o., kot tudi Zidarjevega SCT d.d. in Tovšakovega Vegrada d.d., lastnikom oziroma vodstvu teh podjetij pa omogočilo bogatenje na račun delavskih stisk in žuljev.

Večina delavcev Gratim d.o.o. iz Kopra se je na žalost že vrnila domov v Bosno in Hercegovino, nekaj jih je dobilo novo zaposlitev, velika večina tistih, ki živijo v Sežani pa se je znašla na cesti, saj jih je 31.3. banka Hypo Alpe Adria spodila iz enega od dveh stanovanj v katerem so živeli.

Člani Alternative Obstaja se pridružujemo pozivu IWW (Nevidnih delavcev sveta), da se vsi skupaj zberemo jutri v nedeljo 03.04.2011 ob 16h v Sežani na glavni avtobusni postaji, saj ne bomo pristali na nasilno preganjanje delavcev, ki še vedno niso prejeli zasluženih plačil od svojega izkoriščevalskega delodajalca.

Vsem državljanom in državljankam, vladajočim v provincialni Republiki Sloveniji in izkoriščevalskim delodajalcem zagotavljamo, da se nas ne boste tako lahko rešili, vse dokler ne boste poravnali svojih obveznosti in dokler ne boste spremenili sužnjelastniške zakonodaje!

No pasarán!

Mile Zukić
Alternativa Obstaja

Izjava IWW – Nevidnih delavcev sveta

Prisilna izselitev delavcev Gratima iz Sežane

Delavci Gratima d.o.o. so 19. februarja opozorili na nevzdržen položaj, v katerega sta jih pahnila njihov delodajalec in država Slovenija. Njihov poziv lahko ponovno preberete na http://www.njetwork.org/Poziv-IWW-Nevidnih-delavcev-sveta. 23. februarja smo v Sežani izvedli protestni shod, na katerem smo pozvali predstavnike občinskih in državnih oblasti, da zagotovijo takojšnje prenehanje sistematičnega kršenja delavskih in socialnih pravic delavcem Gratima d.o.o. Razen humanitarnih gest se ni zgodilo nič in delavci Gratima d.o.o. so, tako kot delavci Vegrada, SCT in številnih drugih podjetij, še vedno oropani temeljnih pravic.

Po tednih neaktivnosti državnih oblasti, ki so v prvi vrsti odgovorne za stisko delavcev Gratima d.o.o., saj načeljujejo krvosesnemu režimu izkoriščanja migrantskih delavcev, je ta teden prišlo do drastičnega poslabšanja položaja delavcev iz Sežane. Vmešala se je banka Hypo Alpe Adria, katere predstavniki so 31. marca delavce nasilno in samovoljno izselili iz enega od dveh apartmajev, ki sta jim streha nad glavo in edina možnost, da udejanjijo odrekane jim pravice. Obenem so delavcem zagrozili, da bodo v naslednjih dneh izpraznili še drugo.

Na to barbarsko dejanje banke ne moremo pristati. Hypo banka s svojim nasilnim dejanjem delavcem onemogoča bivanje v Republiki Sloveniji in s tem tudi boj za odvzete pravice. Zato pozivamo, da se v čim večjem številu zberemo v nedeljo, 3. aprila 2011, ob 16h v Sežani (na glavni avtobusni postaji, kjer se tudi nahajajo bivališča delavcev Gratima d.o.o.). Povejmo, da se bomo pred takšnimi zlorabam branili. Od odgovornih državnih institucij zahtevajmo, da takoj povrnejo delavcem odvzete pravice. Povejmo bankam, da so bogate zaradi našega dela in da se ljudi v stiski ne meče na cesto.

Pridruži se nam! Delavske in migrantske pravice so tudi tvoje pravice!

Kontakt: 041 597 247, soc.center.rog@gmail.com

Odločno proti Zakonu o malem delu in proti pokojninski reformi

2011-03-24T06:09:00.000-07:00

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja se pridružuje pozivu ZSSS, da na referendumu 10.aprila odločno zavrnete Zakon o malem delu in Zakon o pokojninski reformi!

Ljubljana, 24.3.2011

Pričela se je referendumska kampanja o zakonu o malem delu, ki je ostra, vladni predstavniki pa ne izbirajo sredstev, ko hvalijo zakon, ki prinaša revščino v Slovenijo.

Zanimivo pri tem je, da v okviru vladne koalicije v kampanji izstopajo prav socialdemokrati, aktivnosti Zares-a, LDS-a in Desus-a v tej fazi ni zaslediti. Najbolj aktivni pri zagovarjanju zakona, ki uvaja obliko dela brez osnovnih delavskih pravic, so torej t. i. socialdemokrati. Kot je znano, si je Pahorjeva vlada prav za to kampanjo spremenila zakon in s tem omogočila, da je iz proračuna namenila 100 tisoč evrov za kampanjo, ki jo vodi proti ljudem, ki so s podpisi podprli zahtevo za razpis referenduma. Od teh 100 tisoč evrov jih bodo kar 60tisoč namenili oglaševanju spotov pred večernim dnevnikom na nacionalni televiziji.

To pomeni, da bodo ljudi z njihovim denarjem vsak večer zastraševali z zgodbo, kako lepo jim bo, ko bodo mali delavci, pozabili pa jim bodo povedati, da takrat ne bodo prejemali bolniške, ko bodo zboleli, da bodo male delavke brez porodniške, če bodo zanosile, da bodo brez dopusta, dodatka za minulo delo, regresa za dopust in malico ter da ne bodo imeli pogodbe o zaposlitvi, temveč le napotnico. Z davkoplačevalskim denarjem nas bodo strašili, kako črni scenariji čakajo Slovenijo, če bodo ljudje na referendumu zavrnili zakon, ki jih bo naredil za drugorazredne državljane. Edini argument, ki ga zmorejo, so študentski servisi, za katere tudi v ZSSS pravimo, da jih je treba urediti, vendar ne na način, da povozijo pravice delavcev.

Prejšnji teden so naši politiki v Slovenijo povabili finančnike iz Mednarodnega denarnega sklada, ki so nam sporočili, kaj vse moramo v Sloveniji storiti, da bomo država po njihovi meri. Gospodje so pozdravili sprejem zakona o malem delu, zahtevali so zniževanje plač, obsodili so lanski dvig minimalne plače, zahtevajo odpravo dodatka za minulo delo, odpravo usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov in seveda takojšnjo uveljavitev pokojninske reforme, ki prinaša delo do 65 let starosti, oz. 43 let pokojninske dobe za moške in 41 let za ženske.

So pa ti isti gospodje pozabili povedati, da imajo v IMF, kjer so zaposleni, ob bajnih plačah uveden tudi poseben pokojninski načrt, ki jim omogoča upokojevanje pri starosti 50 let. Da, prav ste prebrali, gospodje se lahko upokojijo, ko so stari 50 let. In tem gospodom ploskajo in se udinjajo naši vodilni politiki, ki vodijo našo državo in obljubljajo nove zmage.

To, da gospodarski kriminal v Sloveniji narašča z veliko hitrostjo, da se ne plačujejo prispevki za delavce, da so tuji delavci pri nas sužnji in ne ljudje, teh gospodov to ni motilo. Tudi jih ne moti to, da so nekateri ključni Pahorjevi kadri prav v teh dneh ujeti v korupcijskih poslih, seveda pa se jim ne bo zgodilo nič hudega, morda le kakšna vožnja s policijsko marico pred kamerami tiste televizije, kjer se bodo vrteli oglasi, ki so jih plačali ljudje.

In prav zato prihaja čas, da temu naredimo konec. Prva priložnost za to bo referendum proti zakonu o malem delu, s katerim se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije borimo za ohranitev dostojanstva slovenskih delavk in delavcev. V tej bitki je ZSSS edina med sindikati, smo pa skupaj z mladimi, računamo pa tudi na solidarnost upokojencev, čeprav jih njihova organizacija poziva, da zakon podprejo. Vendar smo v ZSSS prepričani, da upokojenci ne bodo nasedli obljubam ministra Svetlika in njihove Zveze društev upokojencev in bodo solidarni z aktivno in mlado generacijo, torej s svojimi otroki in vnuki. Vse te pravice, ki jih mali delavci ne bodo imeli, so vso delovno dobo uživali sedanji upokojenci. Ne dvomimo, da jih bodo na referendumu s svojim glasom proti še naprej zagotovili tistim, ki danes še delajo ali pa na delo še čakajo.

Vabljeni torej na volišča 10. aprila. Tokrat bomo sami odločali o delavskih pravicah.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

Mi smo univerza, 24.3.2011 ob 16:30

2011-03-22T04:51:00.000-07:00

Mi smo univerza, 24.3.2011 ob 16:30, Filozofska fakulteta, predavalnica 15
Mi smo univerza je platforma vseh, ki nam ni vseeno za usodo visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Nastala je zaradi večletnega razkroja fakultet, na katerega smo študenti in delavci na univerzi odgovarjali z različnimi iniciativami. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se je sedaj velikopotezno lotilo kar univerze, študente pa, dejansko in simbolično, razkrojilo na posameznike, ki so družbeno breme, ne družbeno gonilo.

Člani platforme Mi smo univerza smo študentje in delavci vseh fakultet, vseh univerz. Javnost ozaveščamo o dejanskem stanju v visokem šolstvu, razvozlavamo pravni in ideološki jezik, analiziramo učinke načrtovanih škodljivih sprememb. Univerzo je potrebno spremeniti, a za enkrat jo spreminjajo na slabše. Kako jo spremeniti na bolje, si moramo odgovoriti sami.

Dogodek se bo selil s fakultete na fakulteto. Začnemo 24.3.2011, na FF.

Več v odprtem pismu, ki je priloženo temu vabilu in na spletnem naslovu: http://www.tribuna.si/upload/msu-pismo.pdf

Predvsem pa: udeleži se dogodka, povej svoje mnenje in deli svoje znanje!

Facebook dogodek: https://www.facebook.com/event.php?eid=107377212676828
Plakati: http://www.tribuna.si/upload/msu-plakati.pdf

#1 Slovenija je demokratična država.

Nova zakonodaja se sprejema potihem, pospremljena z birokratsko latovščino, negotovostmi in tihim sodelovanjem vodstev univerz. Tako delavci v šolstvu
kot novinarji imajo težave z razumevanjem, kaj se dogaja. Najmanj informacij pa pride do tistih, ki jih stvari najbolj zadevajo - do dijakov, študentov, staršev.
Si že slišal-a za NPVŠ ali RISS, za DRZNO Slovenijo ali Inovativno shemo?
Je moč trditi, da javnost soglasno z vlado sprejema zakone in iz njih izhajajoče ukrepe, če ne ve točno, kaj sprejema?

#2 Slovenija je družba znanja.

Po bolonjski reformi se kot znanstveni študij vrednoti le tretja stopnja.
Poprej je vsako študijsko leto Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo zagotavljalo sredstva za sofinanciranje tretje stopnje. Doslej je ministrstvo redno zamujalo in puščalo študente v negotovosti krepko čez polovico študijskega leta.
Sedaj je financiranje sistematično uredilo tako, da je sredstva iz proračuna v celoti ukinila in jih nadomestila z enkratnim zneskom iz sheme EU, namenjene
spodbujanju podjetništva in prilagodljivosti. In potem? Naj se s tem ukvarja naslednja vlada. Z uredbo, imenovano Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov, je doktorski študij postal paradni konj neoliberalnih reform v izobraževalnem sistemu.

#3 Slovenija je družba mladih.

Zakon o štipendiranju ukinja državne štipendije za dijake, če starši zanje prejemajo otroški dodatek, ki dosega le polovico zneska štipendije. Štipendije so namenjene za kritje stroškov šolanja, medtem ko je otroški dodatek namenjen staršem kot pomoč za
zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin znotraj gospodinjstva. S tem ukrepom se ukinja kakršnakoli samostojnost dijaka. Isti zakon močno zaostruje pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, obenem pa bodo nekateri vnaprej izpadli iz sistema štipendiranja zaradi neusklajenega delovanja državnih ustanov. Če štipendijo slučajno pridobiš, ti je onemogočeno kandidiranje za druge vire sofinanciranja,
na primer doktorskega študija.

#4 Slovenija je družba enakih možnosti za vse.

Prvič: redni in izredni študij sta zakonsko izenačena, a le na papirju. V realnosti izredni študenti, razen tega da plačujejo šolnine, ne morejo konzumirati pravic iz študentskega statusa, saj so kriteriji za pridobitev štipendij, bivališča v študentskih domovih in ostalih bonitet usklajeni z rednim načinom študija. Z
izenačitvijo pa so izgubili pravico do socialne podpore ter prijave na zavodu za zaposlovanje. Drugič: z ukinitvijo programskega sofinanciranja doktorskega študija je država prenesla odgovornost s fakultet na posameznika ter tako postavila študente
v položaj, ko si morajo sami zagotoviti sredstva za študij, po kriterijih, ki jih določa Ministrstvo v skladu z interesi mednarodnega finančnega kapitala. S tem
neposredno posega v avtonomijo znanstvene skupnosti ter spreminja naravo znanstvenega dela.

#5 Slovenija je naravnana na trajnostni razvoj.

Država ne podpira razvoja temeljnih znanosti, ker ne pomenijo aktualnega družbenega izziva in ne prinašajo višje gospodarske rasti, torej trajnostni razvoj razume
izključno kot trajno podrejanje logiki kapitala. Tudi področje umetnostnih akademij je iz dokumentov izključeno. Za umetnostni študij ni predvidena 3.bolonjska stopnja, ni vzpostavljen naziv mladega raziskovalca, niso vzpostavljeni mehanizmi promocije,
ni alternativnih virov financiranja. Gospodarska koristnost, kot jo zagovarja Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, je samo capljanje za razvojnimi trendi, ki jih narekujejo visokotehnološko razvite države. Razvoj ne pomeni samo napredka tehnologije in kratkoročnega dvigovanja ekonomskih kazalcev, ampak se mora odvijati na vseh ravneh družbe. Če ilustriramo, dolgoročno je bolj pomembno naučiti se ribarjenja, tudi če prva riba ni za prodajo.

#6 Slovenija je poštena družba.

Z Zakonom o malem delu država razširja posebnost študentskega dela na brezposelne in upokojence ter s tem ustvarja rezervno delovno armado, ki je na trgu dela zaradi številčnosti podvržena večjemu izkoriščanju s strani kapitala. Pri tem se uvajajo nove oblike zaposlovanja, ki uničujejo zgodovinske pridobitve delavskih bojev za stabilno zaposlitev, socialno varnost in pošten zaslužek.

#7 Slovenija je odprta.

Študent kot posameznik je vedno bolj omejen na potrošnika fakultetnih storitev brez možnosti vplivanja na dogajanje znotraj akademske sfere. Univerza je skupnost, ki naj bi temeljila na enakopravnem sodelovanju študentov in univerzitetnih delavcev; s tem naj bi omogočala in širila pogoje za kritično razmišljanje ter spodbujala skupno produkcijo kvalitetnega znanja in teoretske refleksije. Vendar vsaka produkcija terja
svoja produkcijska sredstva. Znotraj fakultet so to na primer avtonomni študentski prostori, ki bi študentom omogočili organizirano delovanje in pomagali preseči
enosmernost odločanja o študijskih procesih.

#8 Slovenija je na pragu sprememb.

Trenutno je iz državnega proračuna izločen samo doktorski študij. Kako bo naprej z ostalimi stopnjami študija? O tem molčijo. Vendar argumenti, ki jih MVZT
uporablja za ukinitev programskega sofinanciranja doktorskega študija, za samoplačniški vzporedni in zaporedni študij, lahko v kateremkoli trenutku
postanejo tudi argumenti za ukinitev sofinanciranja na drugi in prvi študijski stopnji in uvedbo šolnin za vse.

MI SMO UNIVERZA
24.3.2011 16:30
Filozofska fakulteta

MI SMO UNIVERZA je študentsko gibanje. Je rezultat večletnega razkroja fakultet, na katere smo študenti odgovarjali s posameznimi iniciativami. Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo se je danes velikopotezno lotilo kar univerze, študente pa, živo in simbolično, razkrojilo na posameznike, ki so družbeno breme, ne družbeno gonilo. To smo dovolili sami. Odgovorimo skupaj. Iniciative ne zadostujejo. Gibanje je univerzitetno, vključuje študente vseh fakultet.

MI SMO UNIVERZA je sistem potujočega študentskega dogodka, katerega struktura in vsebina je namenjena vzajemnemu osveščanju študentov o dejanskem stanju,
razvozlavanju pravnega jezika, boleči analizi vplivov načrtovanih sprememb, predvsem pa odgovoru na vprašanje kaj storiti? Stanje vsekakor je potrebno spremeniti, a spreminja se ga na slabše, ne na bolje. Kako ga spremeniti, smo si študentje sposobni
odgovoriti sami; svojim odgovorom moramo slediti. Le to je lahko merilo, ali si tudi zaslužimo biti študenti.Dogodek se bo selil s fakultete na fakulteto s ferkvenco,
ki je bo gibanje zmožno.

Začnemo 24.3.2011, s FF.
MI SMO UNIVERZA.

VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO AKD IZBRUH

2011-03-15T23:24:00.000-07:00

RESNICA O IZBRUHOVEM O KULTURNEM BAZENU OZ. ŠE EN IZBRIS KULTURNEGA HRAMA NA RAČUN KAPITAL FAŠIZMA !

Spoštovani,

Vljudno vabljeni na tiskovno konferenco, Alternativnega kulturnega društva Izbruh, ki je na račun zakulisnih iger MO Kranj, izgubilo na Gorenjskem kulturno najbolj aktiven in prepoznaven prostor, ter tako pristalo na ulici !

Tiskovna konferenca se bo zgodila v petek 18.03., ob 12:00 uri, na makadamskem parkirišču pred (bivšim) Izbruhovem kulturnem bazenom.

Smrt fašizmu,
svoboda narodu!

AKD Izbruh
Andraž Šulc

Več informacij na tel.: 031 500 955 Andraž Šulc

Država naj spremeni zakonodajo, ki omogoča suženjstvo

2011-03-11T02:49:00.000-08:00

Ekipa Alternative Obstaja je takoj ko smo se seznanili s katastrofalnimi razmerami delavcev Gratim d.o.o. v Kopru sprožila solidarnostno akcijo zbiranja pomoči in smo skušali z medijskim opozarjanjem na sramoto države Slovenije, ki s svojo fašistoidno in sužnjelastniško zakonodajo omogoča novodobno suženjstvo vplivati na odgovorne, da končno ukrepajo in spremenijo zakonodajo.

Večina delavcev Gratim d.o.o. se je na žalost že vrnila domov v Bosno in Hercegovino, saj niso bili zmožni zdržati vsakodnevnega stradanja in životarjenja ter trpinčenja tako države Slovenije kot tudi svojega fašistoidnega delodajalca.

Tisti, ki so ostali, intenzivno iščejo novega delodajalca in se še vedno preživljajo s paketi Rdečega Križa ter s pomočjo, ki smo jo skupaj z ostalimi solidarnimi ljudmi, ki razumejo stisko izkoriščanih delavcev, zbrali v zadnjih desetih dneh.

Zaradi stavke delavcev, saj ti od septembra niso prejeli plač, regresa, neplačane imajo nadure in socialne prispevke, pripadajo pa jim tudi ostale pravice iz dela, ki jim jih dolguje podjetje Gratim d.o.o., je njihov delodajalec in lastnik Mesud Ibričić prekinil pogodbo s podjetjem Primorje d.d. za bivanje delavcev v Samskem domu v Kopru, ki je v njihovem lastništvu, tako da so delavci prepuščani na milost in nemilost svojega najemodajalca.

Še enkrat pozivamo občino, državne institucije in Vlado RS, da ukrepajo in pomagajo ljudem, ki so žrtve katastrofalne slovenske zakonodaje, ki omogoča novodobno suženjstvo oziroma ga še dodatno spodbuja. Zahtevamo spremembe na področju zaposlovanja migrantskih delavcev, saj so migrantski delavci po trenutni zakonodaji popolnoma odvisni od svojih delodajalcev, ki pričakujejo od delavcev popolno "poslušnost, podrejenost in ubogljivost" (metode sužnjelastništva) v nasprotnem pa jim grozijo z izgubo stanovanja, kar pomeni bodisi izgubo dovoljenja za bivanje bodisi izgubo prijave bivališča, in s tem izgubo vseh pravic iz dovoljenja za stalno bivanje, kar posledično pomeni izgon iz države.

Člani Alternative Obstaja smo do danes zbrali nekaj sto evrov finančnih sredstev in hrane, kar smo delavcem že predali, pozvali pa smo tudi Mestno občino Koper in vse večje trgovske verige (Mercator, Tuš, Spar, Lidl, Hofer) za pomoč. Iz MO Koper in večine trgovcev nismo dobili nikakršnega odziva. Edini, ki so se odzvali so delavci in dobavitelji trgovine Hofer.

Zahvaljujemo se vsem posameznikom in posameznicam, ki so do danes nesebično namenili nekaj finančnih sredstev in hrano delavcem v stiski. Kljub temu, da so pomoč s težkim srcem sprejeli, saj pravijo, da niso prišli v Sloveniji prosjačit za pomoč in živet od Rdečega Križa, temveč zahtevajo le tisto, kar so pošteno oddelali, se Vam iskreno zahvaljujejo in Vam želijo vse najboljše ter da se nikoli ne bi znašli v njihovem položaju.

Mile Zukić

Varuhinja odgovarja na našo pobudo v zvezi z napadom na Filozofski fakulteti

2011-03-09T01:57:00.000-08:00

Oziroma kako Policija in Okrožno državno tožilstvo ne želita preganjati kazniva dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1!

Email : varuh@ingov.gov.si
Številka: 10.0 - 8 / 2010 - 15 - VAL
Datum: 02.03.2011

CIVILNA INICIATIVA ALTERNATIVA OBSTAJA
(alternativa.obstaja@gmail.com)

Spoštovani,

Varuhu človekovih pravic (v nadaljevanju: Varuh) ste v lanskem letu posredovali pobudo v zvezi napadom na študente Filozofske fakultete v Ljubljani 06. 04. 2010. Opravičujemo se vam pozen odgovor, vendar je zamuda nastala zaradi večkratnih poizvedb na Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju:MNZ) in Okrožno državno tožilstvo (v nadaljevanju: ODT).

Varuh je poleg omenjenega dogodka, na podlagi časopisnega članka obravnaval tudi podoben dogodek, ki se je zgodil dne 08. 04. 2009. Varuh je najprej naslovil poizvedbo na MNZ o predvidenih ukrepih policije glede omenjenih dogodkov. MNZ je v dopisu pojasnilo, da so policisti na podlagi zbranih obvestil v zvezi z dogodkom z dne 06. 04. 2010 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani dne 04. 05. 2010 podali kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008; v nadaljevanju: KZ-1), v zvezi z dogodkom z dne 08. 04. 2009 pa kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1. Poleg tega so navedli, da je policija pri preiskovanju subjektivnih okoliščin kaznivega dejanja (motiva) ugotovila, da so bila v obeh primerih ravnanja osumljencev posledica nestrpnosti do drugače mislečih.

Varuh je na podlagi tega dopisa MNZ opozoril, da že več let opozarjamo na pomanjkljivosti, tako v zakonodaji, kot zlasti tudi v praksi pri pregonu kaznivih dejanj, storjenih z vzbujanjem, razpihovanjem in širjenjem verske, narodnostne, rasne ali druge nestrpnosti. Poudarili smo, da se v primeru teh kršitev od držav terja, da zagotovijo ukrepe, s katerim bodo v svojem pravnem redu zagotovile učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije. To je pomembno tako zaradi potrebe po takojšnjem obsojanju vseh aktov rasizma in etničnega ali verskega sovraštva, kot tudi zaradi ohranjanja zaupanja vseh manjšin v sposobnost oblasti, da jih bodo zaščitile. Varuh je MNZ prosil za pojasnilo, zakaj se preiskava usmerja na obravnavo zgoraj navedenih kaznivih dejanj in zakaj ne tudi na morebitno preiskavo suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 ali prekrška po 20. členu Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/2006; ZJRM-1). MNZ nam je odgovorilo, da so policisti Policijske postaje Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: PP) na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP dne 12. 4. 2010 vabili na zaslišanje tri mladoletne osebe, ki so bile osumljene kaznivega dejanja nasilništva (v zvezi s pretepom dne 6. 4. 2010). Okrožni državni tožilec iz ODT v Ljubljani se zaslišanja mladoletnih oseb ni udeležil. Po podani kazenski ovadbi zoper mladoletne osebe ODT v Ljubljani od Policije ni zahtevalo dodatnih zbiranj obvestil. MNZ nas je obvestilo, da policisti PP Ljubljana Center zoper tri mladoletne osebe nadaljujejo z zbiranjem obvesti, ker bi lahko s svojim ravnanjem uresničili znake kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po prvem odstavku 297. člena KZ-1. O vsebini zbranih obvestil, naj bi PP Ljubljana Center s poročilom ali kazensko ovadbo obvestila ODT v Ljubljani. V primeru obravnave dogodka z dne 8. 4. 2009 pa so nam sporočili, da so policisti na podlagi zbranih obvestil ugotovili samo znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, medtem ko za ostala kazniva dejanja oziroma prekrške ni bilo dovolj dokazov in s tem pravne osnove za podajo kazenske ovadbe ali obdolžilnega predloga. Po podani kazenski ovadbi zoper znano osebo ODT v Ljubljani od Policije ni zahtevalo dodatnih zbiranj obvestil.

Varuh je nato podlagi zbranih podatkov naslovil poizvedbo na ODT v Ljubljani ter jih zaprosil za pojasnilo, zakaj ODT v zvezi z dogodkom z dne 08. 04.2009 ni dalo usmeritev za preiskavo suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 ali prekrška po 20. členu ZJRM-1. Poleg tega nas je v zvezi z dogodkom z dne 06. 04. 2010 zanimalo ali namerava ODT dati kakšne usmeritve za preiskavo suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 ali prekrška po 20. členu ZJRM-1. ODT nas je obvestilo, da je bila v zvezi z dogodkom, ki se je dogodil dne 8. 4. 2009 na ODT v Ljubljani dne 21.7.2009 s strani PP Ljubljana Center podana kazenska ovadba zoper eno polnoletno osebo, in sicer le zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po členu 220/1 KZ-1. Tožilec, ki mu je bila zadeva dodeljena, je v predmetni zadevi odložil kazenski pregon zoper osumljenca. Postavljeni rok osumljencu za izpolnitev naloge (izpolnitev naloge je bil pogoj za odložitev kazenskega pregona) je v času odgovora ODT še tekel. V zvezi z dogodkom, ki se je dogodil dne 6. 4. 2010 je PP Ljubljana Center na ODT podala kazenska ovadba zoper tri mladoletne osebe, in sicer le zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1. Tožilec, ki mu je bila zadeva dodeljena, je v predmetni zadevi zahteval uvedbo pripravljalnega postopka zoper tri mladoletne osebe zaradi kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1. Pripravljalni postopek v času odgovora ODT še ni bil zaključen.

ODT je po pregledu zgoraj navedenih odločitev ugotovilo, da so bile le te sprejete na podlagi ugotovljenih dejstev, podatkov in dokazov zbranih s strani policije in priloženih h kazenskim ovadbam. V konkretnih primerih policiji niso bile dane usmeritve za preiskavo suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297 členu KZ-1, saj s strani policije ugotovljena dejstva, poslani podatki in dokazi (le s temi je razpolagal tožilec), niso utemeljevali razlogov za sum, da so bila storjena kazniva dejanja po 297 členu KZ-1. V podanih ovadbah tudi ni bilo nikakršnih podatkov oziroma zapisov policije o tem, da policija kakorkoli nadaljuje z zbiranjem podatkov, ki bi se nanašali na sum storitve kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1.

ODT je še pojasnilo, da v kolikor bo v zvezi z dogodkom dne 6.4.2010 s strani policije prejelo kakršnokoli dodatno poročilo ali kazensko ovadbo v smislu storitve kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1, bo predmetno poročilo oz. kazensko ovadbo obravnavalo in tudi sprejelo ustrezno odločitev.

Varuh je nato ponovno naslovil poizvedbo na MNZ, v kateri je MNZ soočil s pojasnili ODT ter jih prosil za opredelitev do omejenih pojasnil. MNZ je v dopisu sporočilo, da so policisti v primeru pretepa pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani z dne 6. 4. 2010, istega dne, ustno obvestili ODT v Ljubljani. Obvestilo tožilstvu je med drugim vsebovalo tudi seznanitev o opravljenem preiskovalnem dejanju zaslišanja mladoletnih oseb. Policisti PP Ljubljana Center so dne 12. 4. 2010 vabili na zaslišanje tri mladoletne osebe za katere so obstajali razlogi za sum storitve kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1. Okrožna državna tožilka se zališanja ni udeležila. MNZ nas je poleg tega obvestilo, da so policisti zbirali obvestila tudi o kaznivem dejanju po 297. členu KZ-1, vendar niso uspeli zbrati dovolj dokazov o navedenem kaznivem dejanju.

Varuh je v skladu s svojimi pristojnostmi posredoval na pristojne organe, vendar se je izkazalo, da pri omenjenem napadu ni šlo za kaznivo dejanje po 297. členu KZ-1, saj Policija dokazov za to kaznivo dejanje ni našla.

S tem dopisom zaključujemo obravnavo vaše pobude in vas lepo pozdravljamo,

dr. Zdenka ČEBAŠEK - TRAVNIK, dr. med. varuhinja človekovih pravic

Bh. radnici napuštaju Sloveniju bez eura u džepu

2011-03-07T01:03:00.000-08:00

Protest bh. radnika koji rade u Sloveniji,

Erduan Katana
Foto : IWW (Nevidni delavci sveta)

Položaj bh. radnika, najveće grupe migrantskih zaposlenika iz tzv. trećih zemalja, koji rade u Sloveniji, vrlo je težak: potplaćene satnice, neplaćen prekovremeni rad, izuzetno loši uslovi stanovanja, a sada i masovna otpuštanja, te uopšte male mogućnosti za ostvarivanje osnovnih prava.

Zbog svega ovoga organizacija „Nevidljivi radnici svijeta" iz Slovenije, koja se bori za prava radnika, i nevladine organizacije „Geto" i „Oštra nula" iz Banjaluke, organizovale su u ovom gradu protestnu šetnju kako bi ukazale na kršenja radničkih prava građana BiH zaposlenih u Sloveniji.

Nekada je odlazak na rad u Sloveniju za radnike iz Bosne i Hercegovine značio bolji život. Danas radnike iz BiH, koji uglavnom svoj san o boljem životu ostvaruju na građevinama širom Slovenije, često čeka samo rad bez plate i na kraju - neopravdani otkazi.

Prijedorčanin Milenko Jošić ističe da se slovenački poslodavci prema bh. radnicima često odnose kao prema robovima.
„Dva mjeseca smo mi radili. Pošto od firme imamo jedan obrok kad radimo i još jedan obrok, kao za večeru, i od firme krevet za spavanje - radili smo dva mjeseca za taj obrok. Zašto? Ne razumijem. Onda sam postavio pitanje: da li sam ja rob, šta sam ja ovdje“,priča Jošić.

Radnici iz BiH napuštaju Sloveniju bez eura u džepu, kažu Smail Duraković i Husein Keranović iz Cazina:
„Ma plata je bila nekad dvjesto, nekad tristo, kako kada, ali više puta ne da ništa.“
„Naprosto nije se moglo više izdržati. Trebaju pare i za kući nositi, i za gore preživljavati. A nije bilo.“

Zahtjevi radnika
Podršku protestima obespravljenih radnika iz BiH pružile su i njihove kolege iz Slovenije, koje smatraju da je odgovornost države Slovenije u tome što je uspostavila režim radnih migracija koji poslodavcima omogućava ucjenjivanje radnika iz trećih zemalja.

„Mi smo stigli da pružimo podršku kako bi i radnici iz BiH bez stalnog prebivališta dobili ista prava kao i slovenački radnici“, kaže Jože Romnih, radnik iza Velenja.

Radnik treba raditi kod istog poslodavca minimalno dvije godine da bi dobio radnu dozvolu koja mu omogućava da mijenja poslodavca, ali i nakon dobijanja osobne radne dozvole, kada izgubi posao, izgubi i pravo na boravak.

Andrej Krunik iz organizacije „Nevidljivi radnici svijeta“, koji je u slovenačkom konzulatu u Banjaluci predao zahtjeve bh. radnika, o njima kaže:
„Jedan od zahtjeva je da se odmah promijeni zakonodavstvo, tako da radnici ne bi više bili zavisni od poslodavca. Drugi je da se radnici odmah uključe u sistem socijalne države, jer oni to uplaćuju. Zahtjevamo i da država preuzme to što radnici traže od poslodavca, da ta dugovanja preuzme država, jer je država sa svojim zakonodavstvom odgovorna.“

Odgovornost za trenutni položaj bh. radnika u Sloveniji ima i država BiH koja je sa Slovenijom potpisala Sporazum o socijalnoj bezbjednosti, po kojem radnik državljanin BiH treba imati stalni boravak i osobnu radnu dozvolu, da bi mogao dobiti naknadu za nezaposlenost.

Radnici su dobili obećanja u slovenačkom konzulatu u Banjaluci da će Slovenija promijeniti zakon o radu i zapošljavanju stranaca, a prema riječima Andreja Krunika, krajnji rok je sredina marta.

Poziv aktivistov Ekokroga

2011-03-06T22:41:00.000-08:00

Aktivisti Ekokroga pozivajo na protest! Boj proti sežiganju odpadkov v Zasavju še ni končan!

Jutri, v ponedeljek 7.3. ob 16ih pa bo pred francosko ambasado v LJ
protestni shod.

Več o njem:
http://www.ekokrog.org/2011/03/05/protest-proti-predcasnem-podpisu-sporazuma-s-francijo/

Slovenija skorumpirana vsaj kot Bosna

2011-03-02T22:41:00.000-08:00

Ljubljana 19.02.2011, 06:53 Saša Banjanac Lubej
Vir : http://www.zurnal24.si/slovenija/slovenija-je-skorumpirana-vsaj-kot-bosna-202814/clanek

Besim Hasančević. Aktivist gibanja Nevidni delavci sveta o novih trikih delodajalcev, dvoličnosti slovenskega sindikata, naivnosti bosanskih delavcev in donacijah Unicefu.

Aktivizem. V gibanju Nevidni delavci sveta predstavlja delavce SCT. Aktiviral se je, ker je ugotovil, da druge poti ni, saj so tuji delavci, kot pravi, žrtve zlorab, grozijo jim s policijo, nekateri so bili celo izgnani iz države. Živi v domu s tremi sostanovalci, ki so po njegovih besedah “prva liga”, a za bele srajce in obleke, ki jih je pred prihodom v Slovenijo tako rad nosil, v omari zdaj ni več prostora. Na omari pa je podedoval poster Alje. Turbo folk pri njem ne zažge; rad posluša Zdravka Čolića ter skupini Crvena jabuka in Merlin.

"Bosanski delavci so naučeni na nekakšno komando," pravi Besim Hasančević, ki jim pomaga prav pri tem. (Foto: Benjamin Kovač)

Zakaj nekdo s končano srednjo šolo za gostinstvo in turizem prekine študij marketinga na zasebni poslovni šoli v Tuzli in pride v Slovenijo delat kot zidar za 400 evrov?

Povsem naključno. Želel sem iti v tujino. Sem človek, ki se rad giblje naokrog, ni mi bilo dovolj, da lahko pridem do Srbije in Hrvaške. Odkar sem v Sloveniji in za bosanske državljane velja brezvizumski režim, sem veliko potoval po tujini. Če bi brezvizumski režim za Bosno in Hercegovino (BiH) veljal leta 2007, zagotovo ne bi šel. Cilj mi je bil predvsem prosto gibanje – to je bil ključni sprožilec pri odločitvi, da grem od doma. Cilj mi ni bil le denar; ta je sicer sredstvo, ki ti omogoča preživetje, ampak jaz sem želel – živeti! Tedaj je bila edina zakonita pot v tujino ta, da dobiš delo.

Kaj ste pričakovali?

Vedel sem, da grem v del nekdanje Jugoslavije, pričakoval pa sem življenje, normalnejše od tistega v BiH. Ker je bilo tukaj manj vojne, sem pričakoval, da v Sloveniji obstaja vladavina zakona. Toda v prvih štirih mesecih sem opazil, da je družba v Sloveniji, če ne bolj, pa vsaj enako skorumpirana kot tista v BiH. Da bi rešil določene težave, so od mene naravnost zahtevali denar.

Kdo konkretno?

V administraciji. Podrobneje ne smem povedati. Z njimi sem se dogovoril, da bo to skrivnost, a le pod pogojem, da drugih ljudi ne bodo več izsiljevali. Težave sem imel tudi v NLB, kjer so delavcem z izgovorom, da se jim je iztekel vizum, blokirali račune, na katerih je bilo tudi po pet tisoč evrov. Govorili so jim, da jim bodo hranili denar. Toda mi v BiH zelo dobro vemo, kako NLB hrani denar.

Pri zaščiti pravic tujih delavcev so zatajili tudi sindikati.

Kot tujemu državljanu mi tukajšnji sindikat ni ponujal ničesar, zato sem sklenil, da bom denar raje dajal Unicefu. Sindikat je denimo ponujal tako imenovana brezobrestna posojila: ti vzameš 600 evrov, dajo ti jih 550. “Kje je še 50 evrov?” vprašaš. “To je za administracijo,” odgovorijo. Kakšna administracija?! To je najdražje posojilo, kar jih obstaja! Ko že omenjam Unicef – pred kratkim sem prejel telefonski klic, v katerem so me spraševali, ali je mogoče, da bi jim za štiri evre povišal donacijo. Odgovoril sem, da sem trenutno brez službe in ne morem dajati več. Toda po 15, 20 dneh sem prejel pismo, v katerem so se mi zahvaljevali, ker sem zvišal svojo donacijo. Čeprav nisem nikjer ničesar podpisal, so mi z računa dejansko trgali višji znesek od dogovorjenega!

Živite v samskem domu SCT, iz katerega vas želijo, ker imate vizum le za začasno bivanje v Sloveniji in ker doma ne plačujete, izseliti. Delavci s stalnim prebivališčem so lahko tam do izplačila prejemkov zastonj.

Doma ne plačujem, ker mi SCT dolguje denar: decembrsko plačo, regres za lani in obrok regresa iz leta 2009. Direktorica Noviste (podjetja za upravljanje samskih domov SCT, op. a.) Marjanca Kaučič meni, da tako ne gre, a jaz sem ji povedal, da obstaja pravna pot. Meni ne bodo zamenjali ključavnice, ne morejo mi poslati policije. Na policiji sem namreč že bil in ji povedal, da ni potrebe po takem obračunavanju, saj sem že podpisal drugo delovno pogodbo. Če obstaja pravna država, obstaja tudi pravna pot. Ne bežim od tega, da plačam, toda menim, da gre za moje terjatve. Poleg tega so domove SCT in še kakšnih pet, šest domov, ki jih je SCT prodal, delavci zgradili prostovoljno, v izmenah, za katere niso bili plačani. Lastniki teh domov so pravzaprav delavci. Zdaj je nekdo prišel in dejal: “To je kapitalizem, vi ne razumete kapitalizma.” To ni kapitalizem – to je rop!

Je gradbeno delo težko?

Je, pa še ljudje so naivni, niso pokvarjeni; miselnost in izobrazba naredita svoje. Najhuje je, ko pridejo in mi rečejo: “Nihče jim ne more nič. Oni so država.” Nobeden izmed delodajalcev ni država, čeprav jim država nekatere zadeve omogoča. Sam si sicer nikoli nisem dovolil, da bi me kdo izsiljeval, še najmanj malovredneži s štirimi razredi osnovne šole. Ti so si marsikaj privoščili. Gradbeno delo samo ni nič v primerjavi z naslednjim primerom: varilci, ki delajo po 300, 315 ur, dobijo plačo 410 evrov, ko pa zahtevajo večjo plačo, jim delovodja reče: “Vi delate samo za vizum!” To je čisto izsiljevanje.

Bi to pomenilo, da bodi vesel, ker si sploh tu?

Natančno tako. Takšnih modelov, kakršni so šefi gradbišč ali delovodje v SCT, na kupu nisem videl nikjer. Ljudje so bili podvrženi mobingu na delovnem mestu. Vsak dan.

Kako je bilo to videti?

Ljudi z vizumi so izsiljevali z vizumi ali pa z odpovedmi. Slovenskemu državljanu, ki je imel 500 nadur in je bil tukaj 20 let, je delovodja rekel: “Poslušaj, če nočeš delati v soboto – saj veš, da se delijo odpovedi.” To je bilo običajno še pred kakšnim mesecem ... Kaj so nam še delali? Po delovnem času SCT smo delali od 10 do 12 ur na dan, kar je okrog 210 delovnih ur; plačali pa so nam jih le 168, torej toliko, kot da bi delali le po osem ur. Nadure pa se sploh ne vidijo nikjer. Ko sem se enkrat pritožil, ker mi jih niso izplačali, so mi rekli, da jih lahko izkoristim kot prost dan – česar pa mi ne bodo plačali. Sploh mi ni jasno, kako je to mogoče. Silili so nas, naj delamo pri –18 stopinjah Celzija. Videl sem, da ni učinka, in sedel v lokal. Drugi pa so delali. Ljudje niso upali protestirati; večina jih ima družine in prihaja iz Cazinske krajine, kjer je vsa industrija propadla že z Agrokomercem. Torej morajo ostati tu. Ljudje so verjeli, da je SCT državno podjetje in se ne more nič zgoditi ... Tako preprosto je zavreči ljudi. To zame ni tako težko, težko je za ljudi, ki so tu tudi po 30 let.

Od kod so "rekrutirali" delovodje?

Ne verjamem, da v Sloveniji ni gradbenih tehnikov, ki bi delo lahko nadzirali. Toda da bi dobil vojaka, ki uboga, mora delodajalec rekrutirati nekoga, ki si tega sploh ne zasluži. Potem ga lahko s tem namreč izsiljuje: “Saj veš, da si tega ne zaslužiš. Tako kot oni boš tudi ti poprijel za kramp in lopato ... ter delal.” Ves sistem je vzpostavljen kot piramida strahu.

Zakaj ste se angažirali v gibanju Nevidni delavci sveta?

Ljudje so imeli tu pogodbe za določen čas tudi po 12 let; iste pogodbe. Sindikat se glede tega ni oglašal – niti kadar so delavci opozarjali na to, da jim podjetja ne izplačujejo nadur, in na druge nepravilnosti. Tedaj so jim v sindikatu govorili: “Vi nimate tu kaj iskati.” Prosili so, naj jih zastopa sindikalni odvetnik, kar bi bilo logično, saj vrsto let plačujejo članarino; odgovarjali so jim, da sindikat tu ne more nič. Človek je potem poiskal zasebnega odvetnika. Veste, kaj se je zgodilo, ko je sprožil postopek? Sindikalisti so ga iskali in prosili, naj ga zastopajo, da mu bodo vse povrnili ... Človek je to seveda zavrnil. To je bila dvolična igra sindikata.

"Bosanski delavci so naučeni na nekakšno komando: v gradbeništvu ni objekta ali stvari, ki je ne bi znali narediti, vendar ko se je treba postaviti zase, so kot veliki otroci – nekdo mora biti zraven." Besim Hasančević

Ali Nevidnim delavcem sveta bolj zaupajo?

Da. Neki Albanci so denimo delali pri nekem zasebniku – imeli so sedem postelj in delali po 12 ur na dan. Medtem ko so prvi delali, so drugi počivali. V isti postelji sta bila torej dva. To je fašizem in izkoriščanje ljudi. Žal mi ni uspelo zbrati več informacij, saj so ljudje zelo ustrahovani. To ne bi šlo niti v suženjstvu, v katerem je bilo lastniku v interesu dati sužnju hrano, da čim dlje dobro dela. Ali pa v Kopru – delavcem ne dajo hrane, silijo pa jih, da gredo delat. Veliko nas je samih kupovalo malico in plačevalo za prevoz.

Kdo je kriv za takšne razmere?

Država je omogočila ustanavljanje podjetij brez kakršnegakoli začetnega kapitala. Če ni tega, ni nobene garancije, da bi delodajalec delavcu karkoli plačal. Tu se podjetja odpirajo le zato, da bi ogoljufala ljudi. Sto ljudi daš v neko tovarno, oni naredijo, ti pa prodaš, pobereš denar in adijo! To je noro ... Če želiš delati brez kapitala, delaj sam, ne zaposluj drugih. Država zdaj skrbi samo za svoje terjatve, ko pa SCT ljudem ni vpisoval po 15 let delovne dobe, je to ni motilo.

Zdaj se zakon vendarle spreminja.

Res je, a bo veljal za naprej. Kaj pa je s tistim za nazaj? Predvsem podizvajalci premeščajo delavce v druga podjetja in od njih zahtevajo, naj se odrečejo terjatvam za nazaj. Takšne so zdaj taktike delodajalcev. Konkretno: v podjetju, v katerem je bilo prej zaposlenih sto ljudi, zdaj pa jih je 60, delavcem dolgujejo po štiri plače, regrese, dopuste, nadomestila za bolniške ... Zdaj poskušajo odpreti novo podjetje, obljubljajo delo v Nemčiji – a pod pogojem, da se delavci odrečejo vsem terjatvam za nazaj v starem podjetju. Enako, kot zdaj počne SCT. Podizvajalci najbolj manipulirajo. Denimo v Tržiču je neka gospa, ki vsem 30 delavcem dolguje po tri, štiri, pet tisoč evrov; nobenemu ni izplačala še nič. Ti ljudje zelo težko govorijo o tem, da jih je nekdo prevaral. Z njimi bi rad vzpostavil stik.

Stari ste 30 let. Hodite ven? Zagotovo ste kakšno Slovenko povabili na pijačo. Obstaja tudi ta plat življenja?

Ne obstaja! S Slovenko sem sicer bil na pijači, a dobro razume bosansko (smeh). Tu vsi govorijo bosansko, in čeprav vse razumem, slovensko še vedno slabo govorim.

Solidarnostna akcija za delavce Gratim d.o.o.

2011-02-28T23:20:00.000-08:00

Ekipa Alternative Obstaja je včeraj 28.02.2011 skupaj z aktivisti IWW (Nevidni delavci sveta) iz Ljubljane obiskala samski dom v Kopru, kjer smo se seznanili s katastrofalnimi razmerami delavcev podjetja Gratim d.o.o., ki od septembra meseca niso dobili finančnega priliva.

Ljudje stradajo!

Delavci Gratima d.o.o., ki živijo v Sežani in Kopru ne živijo življenja vrednega človeka, saj umirajo na obroke v neprimernih bivalnih okoljih in skušajo preživeti s paketi Rdečega Križa, ki pa ne zadoščajo za cel mesec.

Delavci od 16. februarja naprej stavkajo in zahtevajo takojšnje izplačilo plač, regresa, neplačanih nadur in ostalih pravic iz dela, ki jim jih dolguje Gratim ter plačilo socialnih prispevkov za zaposlene. Od državnih in občinskih institucij zahtevajo, da delavcem takoj omogočijo uresničevanje socialnih pravic, da jih zaščitijo pred grožnjami delodajalca in da takoj dosežejo izplačilo vseh zaostalih prejemkov. Od pristojnega ministrstva pa pričakujejo takojšen začetek spreminjanja zakonodaje, ki ureja vprašanje delovnih migracij za enakopravnost vseh delavcev.

Čeprav so delavci Gratima, ki živijo v Sežani popolnoma odvisni od svojega delodajalca, saj živijo v stanovanjih Gratima d.o.o. za katera vsak mesečno plačuje po 150 evrov, s tem da v enem apartmaju živi po 12 ljudi, so se v trenutni situaciji skupno odločili, da ne bodo zapustili stanovanj, dokler jim delodajalec ne povrne dolgov. Veliko težja je situacija delavcev Gratim v Kopru, saj ti živijo v samskem domu podjetja Primorje d.d. in zaradi izpada finančnih sredstev ne morejo plačevati mesečnih najemnin (180 EUR/mesec), zato jim grozi deložacija.

I.Napast

Pozivamo občino, državne institucije in Vlado RS, da ukrepajo in pomagajo ljudem, ki so žrtve katastrofalne slovenske zakonodaje, ki omogoča novodobno suženjstvo oziroma ga še dodatno spodbuja. Zahtevamo spremembe na področju zaposlovanja migrantskih delavcev, saj so migrantski delavci po trenutni zakonodaji popolnoma odvisni od svojih delodajalcev, ki pričakujejo od delavcev popolno "poslušnost, podrejenost in ubogljivost" (metode sužnjelastništva) v nasprotnem pa jim grozijo z izgubo stanovanja, kar pomeni bodisi izgubo dovoljenja za bivanje bodisi izgubo prijave bivališča, in s tem izgubo vseh pravic iz dovoljenja za stalno bivanje, kar posledično pomeni izgon iz države.

Vse ljudi dobre volje pozivamo na solidarnost in prosimo za kakršenkoli finančen prispevek, hrano in pomoč.

Kontakt: 040 217 328 Mile

Podpora Sindikatu žerjavistov

2011-02-21T01:45:00.000-08:00

Spoštovani,

Ali veste, kaj je to outsourcing?

Outsourcing (slov. najem kadrov) je termin, ki se najpogosteje uporablja za opis procesa sklenitve podpogodbe oz. pogodbe s tretjo stranjo. Po nekaterih virih je to najfleksibilnejša oblika zaposlovanja. Izločanje delov kadrovske funkcije zunanjim izvajalcem pri oskrbovanju virov je v tujini že običajna poslovna rešitev. Gre za ljudi, procese in tehnologijo, ki so potrebni za izvajanje procesov, od iskanja, načrtovanja in zaposlovanja, motiviranja, usposabljanja, izobraževanja in razvoja kadrov, varstva in zdravja pri delu, ohranjanja kadrov, do odpuščanja in upokojevanja kadrov. (www.revija.mojedelo.com)

Najem kadrov pomeni, da podjetje da v zakup (odda) eno ali več svojih notranjih (!) dejavnosti nekemu drugemu podjetju, ki s tem postane zunanji izvajalec (včasih dobavitelj). To je model, ki ga sodobni za dobičkom hlasteči managerji uporabljajo za maksimiranje profita v njegovem skrajnem dometu – ko povečevanje proizvodnje ali prodaje ni več mogoče in stagnira, ubogljivi nizko- ali povsem ne-etični managerji pričnejo krčiti stroške, da bi na tak način umetno povečali profit podjetja in tako zadovoljili pohlepne lastnike. Morda gre nekaj teh krčenj na račun racionalnejše porabe osnovnih materialnih sredstev (npr. nakup cenejšega wc papirja, obojestransko tiskanje ipd.), pomembnejši in usodnejši del pa navadno lopne po glavi zaposlene, v amerikaniziranem managerskem žargonu imenovane – človeške vire.

Outsourcing vedno predvideva ukinjanje delovnih mest za povsem nujna in potrebna mesta v logistiki poslovanja podjetja (npr. čiščenje poslovnih prostorov podjetja). Ker je čistiti poslovne prostore seveda nujno potrebno, podjetje (zdaj mu recimo kar naročnik) to dejavnost odda drugemu podjetju (ki je včasih specializirano za dotično dejavnost, npr. čistilni servis, vedno bolj pogosto pa specializirano predvsem za najemanje raznovrstnih kadrov, npr. Adecco Outsourcing, Catro Management Service ipd.). Naročnik je tako razbremenjen vseh delovno-pravnih obligacij do delavca,
ki opravlja isto delo, kot ga je prej naročnikov »matični« delavec (ki je včasih enostavno odpuščen iz poslovnih razlogov, včasih pa zgolj »milostno« prenešen pod novega pogodbenika), kar v praksi skoraj vedno pomeni nižje plačilo, slabšo socialna varnost (outsourcing podjetja NE sklepajo pogodb za nedoločen čas), velikokrat pa tudi slabše pogoje dela, onemogočenje sindikalnega povezovanja itd.

Luka Koper se modela najema kadrov poslužuje že dolga leta, v zadnjem času pa sedanja uprava na »pohodu za krčenjem stroškov« išče nove možnosti zategovanja pasu za svoje zaposlene in vse bolj krči tudi pogajalska izhodišča v odnosu do sindikatov. Proti temu, da bi v Luki Koper, ki že tako velik del svojih dejavnosti opravlja prek modela najema kadrov, le-to na področju kontejnerskega pretovora še razširili, se že dlje časa bolj ali manj uspešno zoperstavljajo v Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper, kjer bodo tokrat ponovno opozorili na katastrofalne posledice tovrstnega početja. V tem boju se jim iskreno pridružujem in jih podpiram z upanjem, da jih in nas bo tokrat slišal in razumel tudi kdo od odločevalcev v tem procesu. Nižanje stroškov na račun zaposlenih ne more in ne sme biti ključni način maksimiranja profita podjetij, še najmanj pa podjetij, ki so v lasti države, ki mora prva stopiti v bran svojih državljanov in davkoplačevalcev. Vsi mi smo namreč – moralno gledano – lastniki te države.

Zahtevajmo torej, da se z nami preneha ravnati kot da smo njeni sužnji!

Eva Brajkovič,
Koper 20. 2. 2011

alternativa.obstaja.blogspot.com

IZJAVA PODPORE SINDIKATU ŽERJAVISTOV PRISTANIŠKIH DELAVCEV

2011-02-21T01:35:00.000-08:00

IZJAVA PODPORE SINDIKATU ŽERJAVISTOV PRISTANIŠKIH DELAVCEV

S to izjavo izražam svojo podporo pri delovanju Sindikata Žerjavistov P.D. – Luka Koper (SŽPD). Prepričan sem, da so vse njihove zahteve utemeljene in za razliko od načrtovanih/predlaganih sprememb uprave in vodstva Luke Koper, tudi zelo dobro argumentirane. V svojih nameri in zahtevah SŽPD ne le skrbi za varno delovno okolje, ampak pokaže tudi solidarnost in skrb do drugih, zaposlenih preko t.i. outsourcing-a, obenem pa zelo pronicljivo zapopade namero vodstva Luke Koper, da bi ravno s tem, ko bi redno zaposlene prezaposlili v podpogodbena podjetja, uničili močen sindikat, ki je zaradi svojega Delovanja trn v peti ne samo Luki Koper, ampak tudi lastniku, tj. državi Sloveniji.

Na žalost je pri delavskih gibanjih po celem svetu (ne samo v Sloveniji), opaziti trend, kjer se sindikati oz. njihove vodje v imenu delavcev dogovarjajo z upravami podjetij in sklepajo kompromise, ki so daljnoročno škodljivi za delavce, to pa zato, ker je največkrat ta kompromis izbira med t.i. manjšim zlom za delavca. Kdaj, kje in kako so izigrali sindikate in vodje sindikatov, da izbirajo med »manjšim in večjim zlom«, namesto da bi se borili za izboljšanje pogojev, je predmet analize, ki se bo imela zgoditi, tako vsaj upam, v bližnji prihodnosti.

Zato je pomembno, da dandanes, ko se skoraj vsi borimo za lastno eksistenco in smo zato navidez prisiljeni izbirati med manjšim in večjim zlom, obstaja nekdo, ki je s svojim bojem svetel zgled, ne samo delavske, ampak tudi čisto osnovne, človeške, SOLIDARNOSTI do Drugega.

Tovariški pozdrav

Emsud Šabić – emso
Predsednik Društva študentov FHŠ - Društva H-UM
Civilna iniciativa Alternativa Obstaja

Poziv IWW (Nevidnih delavcev sveta) – Samoorganizirane skupine delavcev Gratima d.o.o.

2011-02-19T11:16:00.000-08:00

Skupina delavcev, ki stanuje v Sežani in Kopru in je zaposlena v podjetju Gratim d.o.o., katerega lastnik je Mesud Ibričić, preživlja pravo dramo. Podjetje, v okviru katerega so delali na številnih gradbenih projektih, nazadnje so zgradili varovana stanovanja v Sežani, jim dolguje plače za mesec oktober, november, december in januar. Lastnik podjetja na njihove zahteve po zasluženem denarju odgovarja s praznimi obljubami pa tudi grožnjami, kar je še en primer poslovne kulture, ki ji botruje država z določanjem režima izkoriščanja migrantskih delavcev in splošnega režima izkoriščanja. Delavci iz Sežane in Kopra so državljani ti. tretjih držav in so zato popolnoma odvisni od svojega delodajalca. Stanovanje, v katerem živijo in za katerega plačujejo 150 Evrov po osebi, pri čemer živi v enem apartmaju 12 ljudi, je »od gazde«. Ta računa na pokornost delavcev, saj bi zanje izguba stanovanja pomenila bodisi izgubo dovoljenja za bivanje (za tiste z začasnim bivališčem) bodisi izgubo prijave bivališča in s tem izgubo vseh pravic iz dovoljenja za stalno bivanje.

Trideset delavcev, ki jim podjetje Gratim d.o.o. in država kršita delavske in socialne pravice, je že moralo zapustiti Slovenijo. Petinpetdeset delavcev tega podjetja iz Sežane in petnajst iz Kopra vztraja. Po letih dela v Sloveniji, potem ko so zgradili pomembne infrastrukturne objekte v občini Sežana in drugje, so ostali brez sredstev za preživljanje, na robu lakote. Zato so se združili v IWW (Nevidne delavce sveta) – Samoorganizirano skupino delavcev Gratima d.o.o. in zahtevajo:

1. takojšnje izplačilo plač, regresa, neplačanih nadur in ostalih pravic iz dela, ki jim jih dolguje Gratim d.o.o. Takojšnje plačilo socialnih prispevkov za delavce. Takojšnje prenehanje groženj s strani predstavnikov podjetja Gratim d.o.o.;

2. takojšen angažma javnih institucij, konkretno občine Sežana, katere infrastrukturo so gradili delavci in odgovornih državnih institucij (MDDSZ in MNZ), ki načelujejo režimu izkoriščanja migrantskih delavcev. Od njih zahtevamo, da delavcem takoj omogočijo udejanjanje socialnih pravic, da jih zaščitijo pred grožnjami delodajalca in da takoj dosežejo izplačilo plač, regresa, neplačanih nadur in ostalih pravic iz dela (kot so neplačani prazniki, božičnice, dodatek za ločeno življenje, dodatek za minulo delo). Če tega ne storijo, zahtevamo, da država prevzame dolgove delodajalca, izplača delavce in nato najde politično voljo za učinkovito izterjavo delodajalcev neplačnikov;

3. takojšen začetek spreminjanja zakonodaje, ki ureja vprašanje delovnih migracij, katerega cilj mora biti enakopravnost vseh delavcev.

V podporo zahtevam samoorganizirane skupine delavcev bomo v sredo, 23. februarja 2011, v Sežani pred stavbo občine in pred lokalnim zavodom za zaposlovanje (Uradom za delo) organizirali manifestacijo Nevidnih delavcev sveta. Župana občine Sežana in predstavnike Urada za delo pozivamo, da v času manifestacije sprejmejo delegacijo IWW (Nevidnih delavcev sveta) - Samoorganizirane skupine delavcev. Ni sprejemljivo, da so se delavci, ki so gradili skupno infrastrukturo in bogastvo znašli na robu preživetja.

Kontakt IWW: 041 597 247
Kontakt samoorganizirane skupine delavcev Gratima d.o.o.: 051 869 341

Apel Novisti in njeni direktorici Marjanci Kaučič v podporo zahtevam stavkovnega odbora stanovalcev delavskih domov pri IWW

2011-02-12T03:04:00.001-08:00

Apel Novisti in njeni direktorici Marjanci Kaučič v podporo zahtevam stavkovnega odbora stanovalcev delavskih domov pri IWW in proti grožnjam z deložacijam

Draga gos. Marjanca Kaučič et al.

Na žalost me ne preseneča, da Novista ravna z delavci migranti kakor ravna, saj je to postala »norma« v Slovenskem prostoru. Pa da si ne boste jemala preveč zaslug, tudi drugod je to preizkušena praksa. Ko bi le bila vsaj toliko inovativna, da bi izumila nove prakse izkoriščanja, ne pa slepo posnemala vzornike od drugod (recimo Latinske Amerike ali pa Indije). Odlično izpolnjujete svojo nalogo in ljudem pričate o ne-umju in skrajnemu izogibanju odgovornosti (verjetno poznate malega piščančka Calimerota). Ali ste resnično tako zapacana s pravno logiko, da ne razumete, da Vam (in vam dragi sodelavci omenjene gos.) legitimacija skrajno fašistoidnih zakonov na področju migrantov, beguncev et al., ne more nikakor služiti kot opora, temveč je lahko le nekaj, kar bi bilo potrebno spremeniti. In ravno Vi, draga gos. Kaučič, ki tvorite (hočete ali nočete) privilegiran razred (in poznate stisko teh ljudi, saj se s tem srečujete na dnevni bazi… konec koncev je to del vaše službe), bi morala razumeti, da nekaj morda ni v redu… Prelaganje odgovornosti na državo ni opravičljiv razlog za ignoriranje zahtev delavcev SCT in stanovalcev delavskega doma na Šmartinski, zato vas pozivam, da se v trenutku postavite na njihovo stran in začnete sistematično usmerjat energijo tam, kjer je dejanski problem, ne pa tam kjer se udejanja ideološka diskurzivna driska post-socializma.

Brez kakršnega koli spoštovanja,

Tomaž Gregorc

Maribor, 4.2.2011

Apel podjetju Novista in njeni direktorici Marjanci Kaučič

2011-02-04T03:20:00.000-08:00

Za marjana.kaucic@sct.si

Podpora zahtevam stavkovnega odbora stanovalcev delavskih domov pri IWW

V civilni iniciativi Alternativa Obstaja iz Kopra smo ogorčeni nad vašim početjem v primeru delavcev SCT in stanovalcev delavskega doma na Šmartinski, s katerim upravlja podjetje Novista.
Podjetje Novista, ki ga je ustanovilo podjetje SCT d.d., katerega vodi razvpiti "plemeniti" obsojenec Nemškega sodišča Ivan Zidar, je le delček v verigi izkoriščanja nedolžnih delavcev in bogatenja na plečih delavcev, ki so velikokrat za mizerna plačila opravljali težaška dela v vsakršnih pogojih dela. Podjetje Novista je tisti del verige v SCT-ju d.d., ki je nudil delavcem nastanitev v velikokrat neživljenjskih pogojih pri tem pa je v letih 2007 in 2008 imelo letno več kot milijon evrov prihodkov.

V kolikor je v vas kanček humanosti in človečnosti potem vas pozivamo, da omogočite delavcem, ki bivajo v vaših nastanitvenih prostorih nadaljnje brezplačno bivanje v vaših delavskih domovih, dokler ne uveljavijo svojih s težkim delom, garanjem in trudom zasluženih pravic do poštenega plačila za opravljena dela. Plačevanje vaših oderuških najemnin oziroma preplačevanje vrednosti najemnine za prostore, ki ne omogočajo normalnega življenja s strani delavcev SCT-ja, bi moralo zadostovati za bivanje nekaj mesecev vnaprej.

V kolikor boste poskrbeli za deložacijo stanovalcev vaših delavskih domov, potem se bomo morali poslužiti vseh razpoložljivih pravnih sredstev in metod državljanske nepokorščine za obrambo nedolžnih delavcev SCT-ja, pri tem pa ne bomo pozabili na posameznike in posameznice, ki so/ste odgovorni za ta diskriminatorna in nezakonita dejanja.

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja
Mile Zukić

Obvestilo za medije Stavkovnega odbora stanovalcev delavskih domov pri IWW

2011-01-31T22:36:00.000-08:00

Podjetje SCT Novista, kljub nedavnim drugačnim javnim zagotovilom direktorice Marjance Kaučič (http://www.zurnal24.si/osrednja-slovenija/zastonj-dom-in-kosilo-199583/clanek), skuša iz delavskega doma na Šmartinski 135 B in C izseliti bivšega delavca SCT Zuhdijo Nišića. V petek (28. januarja) ga je hišnik doma obvestil, da se mora do ponedeljka (31. januarja) izseliti, drugače ga bo izselila policija. Delavec je za SCT delal 12 let, a nikoli ni dobil pogodbe za nedoločen čas. SCT ima do njega neporavnane finančne obveznosti v obliki regresov za lansko in predlansko leto.

Kot smo zapisali v javni izjavi IWW (Nevidnih delavcev sveta) – samoorganizirane skupine delavcev SCT z dne 27. januarja (http://www.njetwork.org/Izjava-IWW-Nevidnih-delavcev-sveta) je uresničitev zahteve delavcev, da lahko ostanejo v delavskih domovih brezplačno, predpogoj za to, da lahko delavci uveljavijo svoje pravice, ki jih sistematično kršijo delodajalci in država. Brezplačno bivanje v delavskih domovih pomeni reševanje akutnih problemov delavcev, tako statusnih kot materialnih, brezplačno bivanje ne pomeni miloščine ali pomoči, ampak je pravica in konkreten mehanizem uresničevanja pravic delavcev. Ne pozabimo, da so bili delavci leta podvrženi režimu izkoriščanja, v katerem so bile sistematično kršene njihove pravice.

Z neplačevanjem najemnin delavci udejanjajo pravico do stavke, ki je ustavno zagotovljena in neodtujljiva pravica. Stavka je absolutno upravičena, saj je nesposobnost plačevanja najemnin posledica sistematičnega kršenja delavskih in socialnih pravic delavcem. Za takšno stanje so odgovorni delodajalci, z njimi povezana podjetja, ki upravljajo z delavskimi domovi in država Republika Slovenija, ki je uzakonila diskriminatoren režim migracij.

Pozivamo podjetje Novista, Generalno policijsko upravo in Ministrstvo za notranje zadeve, da takoj prenehajo z vsemi aktivnostmi izgona delavca Zuhdije Nišića iz delavskega doma na Šmartinski 135 B in C. Odgovorna podjetja (SCT in SCT-Novista) ter odgovorne državne institucije, v prvi vrsti Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za notranje zadeve pozivamo, da začno pogajanja s stavkajočimi najemniki delavskih domov. Družbena gibanja in civilno družbo pozivamo k solidarnosti s stavkajočimi in vsemi okradenimi delavci.

Ljubljana, 31.1.2011

Stavkovni odbor stanovalcev delavskih domov pri IWW

JE ŠOUP DNEVNA SOBA SEBASTJANA KOKLA?

2011-01-25T03:09:00.000-08:00

V civilni iniciativi Alternativa Obstaja smo prvi začeli opozarjati na nepravilnosti na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem ( v nadaljevanju ŠOUP) in to počnemo konstantno že več kot 6 let (v prilogi). Nekateri člani civilne iniciative so se vsa ta leta javno izpostavljali z namenom opozoriti na sumljive finančne malverzacije dosmrtnega vodje ŠOUP Sebastjana Kokla in njegovih podrepnikov. Večkrat so pisali in govorili tudi o povezavah med zasebnima podjetjema Garmond d.o.o. in Duval d.o.o. in ŠOUP, kjer naj bi se po nekaterih pričevanjih in dokazih že več let kanalizirala javna študentska sredstva v zasebne žepe posameznikov. Lansko leto smo tudi pozvali Računsko sodišče RS, da izvede revizijo poslovanja na ŠOUP.
Naš namen je bil vedno vrniti študentsko organizacijo nazaj študentom in prekiniti s trenutno prakso izžemanja ŠOUP v prid koristoljubnih posameznikov. Skozi vsa ta leta smo bili večkrat deležni zastraševanj tako s strani osebnih pravnikov S.Kokla, ki so nam grozili s tožbami vsakič, ko smo javno opozarjali na konflikte interesov S.Kokla, ki je tudi predsednik stranke SD Koper in na sume gospodarskega kriminala, kot tudi s strani koprskih kriminalistov, ki so na podlagi krivih ovadb S.Kokla, ki so imele bolj namen zastraševanja, kot kaj drugega, obtoževali nekatere študente dejanj, ki jih ti nikoli niso storili.

Po vseh teh letih smo skupaj z ostalimi študentskimi iniciativami in posamezniki/cami, želeli le študentsko organizacijo, ki bi skrbela za dobrobit vseh študentov in študentk na Univerzi na Primorskem ter transparentno vodenje ŠOUP. S Sebastjanom Koklom je študentsko organiziranje na Primorskem dobilo vse prej kot to. Sebastjan Kokl si je ŠOUP dobesedno privatiziral, saj ga po njegovem niti izvoljeni študentski predstavniki v Študentskem zboru ŠOUP ne morejo zamenjati in od njega ne smejo zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki je pomembna za transparentno in zakonito delovanje ŠOUP. Sebastjan Kokl ima očitno težave s soočenjem z realnostjo, saj v svojih izjavah enači svojo dnevno sobo s ŠOUP in še vedno ne dojame, da je bil razrešen s svoje funkcije in da je napočil čas, da pobere šila in kopita.

Civilna iniciativa izraža vso podporo izvoljenim študentskim predstavnikom, ki skušajo urediti kaotično stanje na ŠOUP in skušajo odstaviti Sebastjana Kokla, ki že dolga leta ne predstavlja interesov študentske populacije. Obenem upamo, da bodo novoizvoljeni funkcionarji ŠOUP prekinili s trenutno prakso delovanja ŠOUP, da bodo prioritetno skrbeli za interese študentske populacije in da bodo skupaj s študentskimi poslanci na ŠOUP vrnili besedilo Statuta ŠOUP nazaj v prvotno obliko.

Še enkrat javno pozivamo širšo civilno skupnost, Računsko sodišče RS, Davčni inšpektorat RS in koprske kriminaliste, da se končno lotijo dela in raziščejo sumljive posle, ki se dogajajo na ŠOUP že slabo desetletje.

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja

Priloga :
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2010/04/akcija-koklijada.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2010/03/pismo-aleksandra-kabanice-o-soup.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/11/pismo-podpore-miletu-zukicu.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/11/pismo-podpore-studentom-univerze-na.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/11/cas-je-za-odstop-sd-jevega-kokla-in.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/10/na-angelin-mina-bulic-post-odgovarjam-s.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/10/zakaj-bo-petkova-studentska-volilna.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/06/sd-jeva-oljka-s-paraziti.html http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/06/alternativa-obstaja-podpira-studentski.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/05/v-koprucapodistriakopar-se-je.html http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2008/06/drubena-apatija.html

Marinaleda - alternativa, ki deluje

2011-01-12T22:47:00.000-08:00

Boris Vasev, MLADINA 27. 06. 2008, 14:08, Svet

V majhnem mestu na jugu Španije so uvedli družbeno lastnino, končali brezposelnost in se odločili uresničiti utopijo.

V Marinaledi je vsakdo upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom

Že res, da parlamentarna demokracija, kot jo poznamo v Sloveniji, vlada v praktično vseh kotičkih Evrope, vseeno pa obstaja kraj v Evropski uniji, kjer se družbeno in politično življenje odvija po drugačnih principih. Mesto Marinaleda v Andaluziji na jugu Španije je primer, ki kaže, da je mogoče družbo urediti tudi na način, ki je večini Evropejcev že tuj ali pa ima celo negativen prizvok.

V Marinaledi so namreč uvedli družbeno lastnino, prebivalci so zaposleni večinoma v zadrugah, delajo na polju in v tovarni, enakost je potrjena tudi pri plačah, politično odločanje pa je neposredno.Primer Marinalede, sicer kraja z malo manj kot tri tisoč prebivalci, je zaradi tega in svoje zgodovine posebnost Španije.

Prelomnica so bile prve demokratične volitve po padcu Francovega režima, na katerih je v kraju prepričljivo zmagal Kolektiv delavske enotnosti (Colectivo de Unidad de los Trabajadores). Demokracijo so vzeli zares in na samem začetku politično odločanje prenesli na same prebivalce, ki se o vsem dogovarjajo na rednih skupščinah v vsaki soseski in na generalni skupščini, kjer se zberejo vsi prebivalci kraja. »Politična demokracija brez ekonomske enakopravnosti je skoraj vedno lažna«, meni župan Juan Manuel Sánchez Gordillo, zato je bil največji izziv za novo oblast končati perečo revščino, ki je bila sicer tradicionalno značilna za jug Španije.

Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila namreč brezposelnost v Marinaledi več kot sedemdeset odstotna, to pa so lahko spremenili samo s pridobitvijo obdelovalne zemlje. Ker v Andaluziji dva odstotka posestnikov poseduje petdeset odstotkov zemlje, so se odločili za zasedbo dela posesti »El Humoso« v lasti veleposestnika vojvode del Infantada. Po več kot desetletju boja, ki je vključeval tako zasedbe kot ulične proteste in gladovne stavke ter posledično tudi številne aretacije, jim je andaluzijska avtonomna oblast dodelila 1,200 od veleposestnikovih sedemnajst tisoč hektarjev zemlje, ki jih je novo vodstvo Marinalede takoj podružbilo.Še na začetku devetdesetih let se je na zemlji delalo le dva meseca na leto in sicer pri obiranju oliv, sedaj pa imajo praktično polno zaposlenost, s čimer se priljubljeni župan še posebej rad pohvali. Poleg oliv so začeli pridelovati še vino, artičoke, paprike in bob, vse pa predelujejo v tovarni, ki je prav tako v družbeni lasti.

Samoupravljanje so uveljavili v vseh pogledih, saj se delavci sami odločijo kaj bodo pridelovali, pa tudi kolikšna bo plača, ki je enaka tako za delavce na polju kot tiste v tovarni. Izjeme niso niti zaposleni v pisarnah in vodstvu. Plača je določena na 47 evrov neto na delovni dan, ki traja v tovarni osem ur, na polju pa šest ur in pol, kar je sedem evrov več kot je določeno v dogovoru o plačah zaposlenih v kmetijstvu za Andaluzijo, sprejetem v Sevilli.Druga specifika Marinalede je reševanje stanovanjske problematike, ki je drugod po Španiji velik problem. »Mi mislimo, da mora biti streha nad glavo pravica in ne le posel za peščico ljudi. Z osnovno človekovo pravico se ne sme špekulirati ali na račun nje obogateti«, odločno zatrdi župan Sánchez Gordillo. Tako so se odločili za radikalen pristop. Kdorkoli, ki živi najmanj dve leti v Marinaledi in ima še nerešen stanovanjski problem, je upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom.

Ključno je bilo seveda znižanje stroškov gradnje, kar jim je uspelo s podružbljenjem zemlje, namenjene gradnji. Občina nezazidljivo zemljo bodisi kupi, bodisi razlasti lastnike, ki je ne želijo prodati, spremeni njeno namembnost in jo upravičencem brezplačno ponudi. Razlaščanje poznamo tudi pri nas, vendar se ga uporablja za dosego drugačnih ciljev, kot je recimo gradnja avtoceste. Ta pa je v prvi vrsti namenjena čim hitrejšemu pretoku izdelkov in tako služi predvsem gospodarskemu sektorju.Kot za spletno Mladino pojasni župan Sánchez Gordillo, so se v občini odločili za sistem »samoizgradnje«. To pomeni, da ponudi občina upravičencem poleg parcele brezplačno tudi ves material potreben za gradnjo, ki ga priskrbi andaluzijska avtonomna oblast in občinskega arhitekta. Upravičenec mora nato hišo zgraditi sam, pri čemer mu seveda lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji, lahko pa tudi najame delavce, da jo zgradijo namesto njega, če sam tega recimo ni zmožen. Ker stroški dela in zemlje niso vključeni v stroške hiše, se računa samo material, ki ga morajo upravičenci nato obročno odplačevati. Tudi ta obrok se določi na generalni skupščini, znaša pa petnajst evrov na mesec. Po koncu odplačevanja, ki traja lahko tudi sedemdeset ali več let, je hiša dokončno v lasti uporabnika. In čeprav se hiše lahko dedujejo, se jih ne sme prodati, s čimer so želeli onemogočiti vsakršne špekulacije. Na ta način so zgradili že tristo petdeset stanovanjskih enot.

Temelj političnega delovanja občine so že omenjene skupščine oziroma zbori občanov, tako na ravni posameznih sosesk oziroma ulic kot na občinski ravni. Sklicujejo se po potrebi. Na ravni sosesk večinoma dvakrat ali trikrat na mesec, na občinski malo bolj poredko. Na teh zborih se odloča o višini davkov, o razporejanju sredstev iz proračuna in podobno, vse sprejete odločitve pa je občinsko vodstvo dolžno formalizirati. Na zahtevo po zamenjavi kateregakoli od članov občinskega vodstva, tudi župana, ni treba čakati do naslednjih volitev, pač pa se lahko o tem odloča na vsaki generalni skupščini. Zanimivo je tudi, da nihče na občini, niti župan, za svoje delo ne prejema plačila, temveč vsi živijo od svojega dela zunaj vodenja občine. Župan Sánchez Gordillo, ki je na tem položaju že od leta 1979, je prepričan, da bi lahko takšen sistem odločanja prenesli tudi v večje občine. Kot primer navaja brazilsko milijonsko mesto Porto Alegre, kjer prav tako poznajo takšne skupščine občanov. »Danes ni več tehničnih ovir za to, da bi predeli mesta odločali o določenih zadevah«, je optimističen Sánchez Gordillo.

Marinaleda, mesto, ki ne pozna stanovanjske problematike in brezposelnosti, kjer stane vrtec dvanajst evrov na mesec, kjer so celo zaprli policijsko postajo in ima v mestnem grbu zapisano »Marinaleda - utopija na poti k miru«, je zaradi tega in neposredne participacije unikum znotraj španske države.

Družbeni sistem so tako radikalizirali, da je še opozicija leva. Dva od enajstih mestnih svetnikov ima namreč Zapaterova socialdemokratska stranka. Je sistem Marinalede komunizem, komunitarizem, socializem, humanitarizem? Župan se z nazivi ne obremenjuje. Bistvena se mu zdi neposredna participacija vseh prebivalcev in antikapitalistična miselnost. Na vprašanje, kako gleda na nekdanje vzhodne komunistične sisteme, župan odvrne, da so propadli zaradi zbirokratiziranosti in zmilitariziranosti, s čimer so se oddaljili od volje ljudi. Tega pa v Marinaledi ne želijo dopustiti.

Vir vseh fotografij : www.marinaleda.com

No pasarán!

2011-01-01T05:38:00.000-08:00

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja Vam želi v prihajajočem letu čimveč zdravja, kritične misli in zadovoljstva. Želimo Vam tudi čimveč temnopoltih, rumenopoltih, rdečepoltih, »jugo-priseljenskih«, islamskih, homoseksualnih, telesno hendikepiranih županj, in seveda čimmanj B. Pahorjev in njim podobnih primitivcev. Tako Borisov kot Borutov.

O Borutu Pahorju – neoliberalni oprodi ne bom zgubljal besed, ker so še tisti, ki so/ste nekoč verjeli vanj izgubili vsako upanje. Postal je nenevaren, saj ljudje hitro razkrinkajo vse njegove podle namere spraviti ljudi v sužnjelastniška razmerja do tranzicijsko-neoliberalne-tajkunske elite in namero, ki želi ohraniti trenutni dvojni pravni sistem v Sloveniji (eden namenjen navadnim državljanom in državljankam in drugi namenjen izbrani, nedotakljivi eliti) čim dlje pri življenju. Toda njegov čas se je iztekel.

Več besed bom namenil »velecenjenemu« pisatelju Borisu Pahorju, sicer častnemu doktorandu Univerze na Primorskem, ki se je zopet v svojem nacionalistično-izključevalno-ksenofobno-rasističnem slogu lotil tokrat izvolitve »črnega župana« Pirana Petra Bossmana.V intervjuju za Primorske novice je izjavil, citiram : »Toliko smo dali za tisti košček zemlje, zdaj pa imaš črnega župana. Moj bog, kje je tu narodna zavest? Nič nimam proti temu, da je temnopolt. A če so že izvolili Neslovenca, bi kvečjemu morali izvoliti člana italijanske skupnosti, ki tam živi. To, da daš tujca za župana, je slab znak.«

Gospod je s svojimi izjavami za širšo množico bolj nevaren, saj je kot »ugleden« literat, kandidat za Nobelovo nagrado za književnost, borec za pravice slovenske manjšine v Italiji in navsezadnje kot interniranec v nacističnih koncentracijskih taboriščih, spoštovana oseba, ki mu ljudje radi prisluhnejo in se z njim radi poistovetijo. Toda ob natančnejšem seciranju njegovih besedil, izjav in dejanj, lahko kaj hitro ugotovimo, da je gospod le še en izmed mnogih »levičarjev«, ki to sploh niso, saj s svojim izjemno intelektualno omejenim nacionalistično-narodnjaškim, rasističnim, in ksenofobnim videnjem sveta in družbe, ki ga obkroža, zaradi svojih statusnih titul, predstavlja veliko nevarnost za širjenje izključevalnih ideologij med širšo množico. Pod pretvezo »domoljubnosti« nam prodaja, izključevalno nacionalistično-narodnjaško, na nemškem zeljniku nastalo ideologijo »krvi in grude« (Blut und Boden)* in se kot tipični antiintelektualec nezaveda pomena francoske revolucije oziroma želi načrtno razvrednotiti produkte razsvetljenskega obdobja, ki je vse prebivalce določenega teritorija razglasil za pripadnike državne nacije (npr. Francija) in jim podelil državljanstvo države, ne glede na to ali so prebivalci govorili isti jezik, ali so na teritoriju rojeni ali priseljeni in ne glede na to ali so črni, beli, oranžni ali zeleni itd. So gospodu Pahorju razsvetljenske ideje Svobode, Enakosti in Bratstva tuje, ali pač se po njegovem lahko uveljavljajo le za določeno skupino prebivalcev (v našem primeru le za Slovence). »Neslovenci« torej ne sodijo v ta koncept in zato je vsaka izvolitev »neslovencev« na položaj, ki bi po »logiki omejenega uma« moral pripadati »Slovencem«, greh brez primere, ki »nas«, »Slovence« ogroža in »nas« bo pahnila v pogubo. Ali ni nekaj podobnega govoril tudi Adolf Hitler, ko je šlo za ogroženost Nemcev pred Judi? In ali se še spomnimo kam so nas tovrstne zgodbice pripeljale? Boris Pahor se tega očitno ne spomni več, če se je sploh kdaj!

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja gospodu Borisu Pahorju v prihodnjem letu želi, da ne bi več delil z nami (s širšo javnostjo) svojih mnenj in idej, saj v kolikor bi si želeli tovrstnih izjav, ki nam jih on prodaja, lahko kaj hitro in brez dodatnega plačila honorarja povprašamo za mnenje vaškega kmeta Janeza iz bližnje gostilne. Pa še takrat smo prepričani, da bi dobili bolj strpne odgovore, saj bi se Janez najverjetneje posluževal »kmečke pameti«, ki jo Boris ne premore.

Poziv:

V civilni iniciativi Alternativa Obstaja nismo in nikoli ne bomo izgubili upanja v državljane in državljanke, pa kakršnekoli barve, spola, vere, seksualne orientiranosti in narodnosti ti bili, saj se bomo vsi skupaj morali v prihajajočem letu še odločneje upreti vsakršnemu zmanjševanju socialnih pravic in nadaljevanju neoliberalizacije visokega šolstva, zdravstva, gospodarstva in kulture v Sloveniji. Ob teh besedah Vas pozivamo, da se v naslednjih tednih udeležite zbiranja podpisov za referendum proti malemu delu (proti popolni prekerizaciji** dela v Sloveniji) in v naslednjih mesecih tudi zbiranja podpisov za referendum proti pokojninski reformi (proti upokojevanju po 43. letu delovne dobe in po 65.letu starosti).

Napoved akcije:

Prva akcija Civilne iniciative Alternativa Obstaja v naslednjem letu bo, poziv senatu in rektorju Univerze na Primorskem, da nacionalistu, rasistu in ksenofobu, gospodu Borisu Pahorju, odvzamejo častni doktorat Univerze na Primorskem. Že v naprej lahko predvidevamo, da se bo Univerza na Primorskem oziroma njeni organi otepali izvršiti našo zahtevo, s čimer bodo samo potrdili našo tezo, da je Univerza na Primorskem svetlobna leta oddaljena od svojih prizadevanj, ki jih zelo rada propagira in sicer, da je univerza, ki spodbuja in želi razvijati družbo medkulturnosti in različnosti ter multikulturnega dialoga. Nasprotno pa, gresta Pahorjev nacionalizem, ksenofobija in ideologije izključevanja z roko v roki s številnimi »uglednimi« in nagrajenimi raziskovalci in znanstveniki Univerze na Primorskem in z njihovimi »znanstvenimi« deli, kar pa je na lastni koži občutil tudi avtor tega voščila.

No pasarán!

ćefur Mile Zukić, Civilna iniciativa Alternativa Obstaja

* Gre za koncept naroda in temu spremljajočem procesu narodnjaštva (nepoučeni bi temu rekli nacionalizem), ki je rezultat reakcije nemškega romantizma 19. stoletja, ki je tudi nekakšna opozicija francoskemu modelu državnih narodov in razsvetljenskim idejam egalitarizma, individualizma in organizacije družbe po državljanskem principu, kjer so vsi državljani enakopravni pred zakonom, saj konstruira t.i. kulturne narode, ki združujejo pripadnike skupnosti po kriteriju rodu in grude (»Blut und Boden«), kjer so morali pripadniki skupnosti govoriti »pravi« (nemški) jezik, so se morali roditi na nemškem ozemlju oziroma so morali imeti skupni »etnični« izvor, da so lahko postali del teh kulturnih, ljudskih narodov, ki se razmahnejo po marčni revoluciji leta 1848, predvsem v Srednji in Vzhodni ter Jugovzodni Evropi. Po tem ključu, ki ga zagovarja Boris Pahor, Peter Bossman, Zoran Janković, Rašo Nesterovič, Sara Isaković, Zlatko Zahovič in navsezadnje tudi Mile Zukić sodijo le v skupino »Neslovenci«, ki je seveda antiteza skupini Slovenci. Iz tega lahko kaj hitro izpeljemo, da lahko »brez problemov« namesto izraza ženska/e uporabljamo izraz »Nemoški«.Vseeno tega ne bomo naredili in prepuščamo »veleumom« tipa Boris Pahor naj premišljujejo zakaj je temu tako.

* *Prekernost označuje modulacije mezdnega režima. Po Deleuzu lahko rečemo, da se je kalup mezdnega dela spremenil v modulacije mezdnega dela. Namesto kalupa stalnih in garantiranih zaposlitev imamo fleksibilne, začasne in prekerne oblike zaposlitve. Iz te perspektive se prekernost bere kot negotovost. S prehodom od industrijskega k postindustrijskemu kapitalizmu se tako še zdaleč nismo rešili prisilnosti mezdnega režima.

Zbiranje denarja za FHŠ

2010-11-27T08:26:00.000-08:00

Imam sporočilo predsednika Študentskega sveta UP FHŠ…

Spoštovani,

ker se je Fakulteta za humanistične študije znašla v hudi finančni stiski, smo se zaskrbljeni študenti skupaj z nekaterimi bivšimi zaposlenimi odločili sami zbrati sredstva, da lahko naša fakulteta izpolnjuje svoje poslanstvo ter širi ideje humanizma in solidarnosti v tej naši čedalje bolj žalostni družbi.

Ker samo večletno prostovoljno organizacijsko ter učiteljsko delo tega žal ni omogočilo, zdaj zbiramo donatorska sredstva, da lahko fakulteta ponovno zaposli tiste, ki jih je vodstvo poleti na hitro odpustilo zaradi pomanjkanja denarja, zbiramo jih zato, da lahko izvaja študijske programe v celoti, namesto le s polovico predavanj, nenazadnje pa tudi za to, da diplomantom ne bo treba plačevati udeležbe na podelitvi lastnih diplom.
Predvsem pa bi radi fakulteti financirali hiter tečaj upravnega postopka za dekanjo, prav tako pa ne želimo, da bi gospa trpela lakoto, saj je od njenega dobrega počutja odvisna dobrobit fakultete, univerze, pa tudi humanistike na splošno. Zato Vas prosimo, da prispevate v našo blagajno, kolikor le lahko, da lahko naša skrbnica ter varuhinja obeduje, kolikor le potrebuje, pod bori ali brezami. Naša želja je, da bodo nekoč lahko vsi člani univerze sledili njenemu svitlemu zgledu, ter na račun fakultete obedovali za vsaj petdeset evrov po osebi.
Vsa zbrana sredstva bomo kot namenska donatorska sredstva posredovali Fakulteti za humanistične študije. V kolikor pa vodstvo te skromne pomoči ne bi želelo sprejeti – saj skupaj z ministrstvom dela na reševanju situacije dan in noč, že naslednji dan morda donacija sploh ne bo potrebna! – pa bomo sredstva hvaležno izročili Obalnemu društvu proti mučenju živali.

V imenu svojih zaskrbljenih kolegov študentov ter pedagogov se iskreno zahvaljujem za Vašo pomoč,

Martin Krauser,
Predsednik študentskega sveta Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije
Te dni zbiramo denar pred Fakulteto za humanistične študije v Kopru, toplo vabljeni, da prispevate.

Več informacij lahko dobite na:
www.resimouniverzo.blogspot.com

Hajmo jih rušit!

2010-11-26T16:16:00.004-08:00

DNEVI HUMORISTIKE 2010

2010-11-22T06:08:00.000-08:00

VABLJENI
na 10. obletnico ustanovitve
Fakultete za humoristične študije v Kopru

Vaša gostiteljica poredna Vejsna Mükolitsch

DNEVI HUMORISTIKE
Program :

22.11.
Uradna otvoritev
Dnevov humoristike in podelitev omadeževanih diplom UP FHŠ
v Gledališču Koper ob 14h in ob 17h

23.11.
Predstavitev knjige“Migracija profesorjev v Sloveniji - med integracijo in alienacijo kritičnih akademikov”
v Foresteriji ob 16h

24.11.
Literarni večer
"Arhitekt, filozof in pesnik spregovorijo o totalitarizmu na FHŠ"
v Tramontani ob 18h

25.11.
Predstavitev knjige
»Alle origini del fascismo alla FHŠ«
v Foresteriji ob 18h

26.11.
Slovesnost ob izgonu 35 profesorjev/ic in asistentov/k

v Pokrajinskem muzeju ob 19h

SABOTAŽA!

Če v petek ste kaj prosti,
dajte v urnik to pod ž,
če že imate časa dosti,
saj slavi se FHŠ.

Dan's se skoraj vsaka stvar
'koj časti, v zvezde kuje,
naj bo še tako vnemar,
sam' da let deset praznuje.

Saj navzven je oh in sploh,
hvala naokrog se trosi,
da v resnic' vse je švoh,
ve se - vse so prazni štosi.

Kdor poreče, da je kul,
nepovratno se zblamira,
FHŠ - smrdeči mulj
ribiča ne fascinira.

Da dogodek obelež'jo
ne veselje, sreča, smeh,
da resnice ga omrež'jo,
dolžni tem smo, k' so na tleh!

Naj vsak nepoučen
vse izve, kar se dogaja,
za vsako leto en
pesmica mu greh navaja:

1. Vodstvo je pokvarjeno
skoz' in skoz' - vse barabije,
kar z lažjo je zvarjeno,
misli, spretno da prikrije.

2. Akademska je svoboda
davno tu že odcvetela,
hja, zdaj vodstvena gospoda,
kakor hoče z vsemi dela.

3. Na pogorišču vampirski tajkuni
so pogrnili velike si prte.
Pač velja: kradi, prisvoji si, suni,
kolikor moreš (pa učne načrte)!

4. Bil je tu prvi redni profesor,
ki je pošteno z vsem se ukvarjal,
ga je pospravil šefovski agresor,
ker na napake je rad opozarjal.

5. Kdor se oglasil je njemu v bran,
tudi če delal je resno in zvesto,
bil od vrhovne je sodrge izbran,
da se brezsramno zabriše na cesto.

6. Ne da hišni sindikat
zanj zastavil bi besedo,
ves podkupljen vsakokrat
ščiti šefe in njih bedo.

7. Zaposlitvena pogodba
kakor paše jim, se izda,
če preti obtožba, sodba,
za nazaj se kaj spaca.

8. Zakon tu je, da mi streže,
ne da jaz ga upoštevam,
navsezadnje VIP so mreže
kar zadosti - tam zardevam.

9. Tu pač ne rab'mo vrhunskih dr.-jev,
gre preveč iz plačne mase,
saj je dovolj zastonjskih MR-jev -
sredstva prišparam al' vzamem si zase.

10. Kdor študira, ne zasluži
niti v register vpisa poklica,
če je študentka, se temu pridruži
spolna zloraba od doktorja strica.

No takole - takle mamo!
In na to se dviga čaše?!
Nak, nikakor se ne damo,
verze voščimo vam naše:

Kdor se z javnim poigrava,
z njim se okorišča, krade,
kazen naj ga rukne prava,
ne zasluži si nagrade!

Vseh, ki padli so kot žrtve
gnile vodstvene pokveke,
ne imejmo kar za mrtve,
duh slavimo njih na veke!

Vsak, ki s šefi se peča,
brž kot kafra naj izgine,
FHŠ pa takšna in ta
na smetišče zgodovine!

Razočarani liberalec in Koseski 3000

»AUF WIEDERSEHEN/Nasvidenje do naslednje čistke «
general Darkus Dörrowetz

Kakršnakoli podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna.

Avtor karikatur in razporeda Dnevov humoristike Mile Zukić.

OD MOBINGA DO LINČA

2010-11-11T01:17:00.000-08:00

Drago B. Rotar,
OD MOBINGA DO LINČA
(odgovor na spis ge. Vesne Mikolič »Dejstva in resnice o FHŠ«, Delo, SP, 16. 10. 2010)

Butalci so gadje: tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par,
so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci – kaj mislite! – in ne pamet.
Fran Milčinski, Butalci, Založba Karantanija, Ljubljana, b. d.

Najraje ne bi reagiral na to nenehno ponavljano deklamiranje o brezmadežnosti s podpisom dekanje UP FHŠ. Prvič zato, ker je utrujajoče brati venomer isto in dokazovati že ne vem kolikokrat dokazano, drugič pa zato, ker se vse to dogaja na diskurzivnem terenu, ki akterjem odreka osebno doživljanje nadlog in osebno odgovornost. Cicerov rek Nomina sunt odiosa (Pro Roscio), seveda dekontekstualiziran, je uporabljen za varovanje tistih, ki jih je po mnenju urednikov in ljudi iz medijev treba varovati zaradi kaste, v katero sodijo. In o tem, ali sodijo v pravo kasto, odloča urednikov (novinarjev) »instinkt«, »čut za spodobnost«, ne pa kako formalizirano merilo. In to ne glede na to, kako odiosæ so osebe, ki nosijo ta imena. Tako se zgodi, da vas krdelo uzmovičev in nastopačev lahko valja po blatu z vašim imenom in priimkom, delovnim mestom in še s čim, če mu je le pripisan ali »pričuten« dostojanstveniški status, medtem ko vi (pa čeprav z vsaj enakimi formalnimi kvalifikacijami in z mednarodno znanstveno reputacijo, ki pa tega ne razglašate na jumbo plakatih) ne smete imenovati nikogar iz krdela, ki vas preganja, ker tako veleva medijski čut za spodobnost. V realnosti pa so stvari vselej načelne in osebne. Ali si lahko predstavljate zatiranje, ki ga ne izvajajo osebe in ne prenašajo osebe. Je zato kaj manj družben fenomen? Ali kaj manj govorite ad rem, če ne izpuščate persone, ki so avtorice teh rerum?
Kakorkoli že, še na misel mi ne pride, da avtorstva ne bi pripisoval avtorjem z imenom in priimkom. Uredniki pa bodo odločili, ali bo odgovor (do katerega imam pravico po zakonu, a kaj ko je tudi zakon podrejen dostojnosti in nezavedni hierarhiji) izšel v njihovem časniku, upam le, da bodo to storili pri
priči in da me ne bodo poskušali pregovoriti v kompromis, ki te razprave spreminja v zasebna nategovanja med neodgovornimi neznanci.[i]

Poleg tega mislim, očitno v nasprotju z dekanjo V. Mikolič in njenimi, da imajo asistenti prav tako imena in priimke kakor vsi drugi, da so njihovi argumenti enako težki kakor argumenti kogarkoli, da dostojanstveniške hierarhije argumentov ni in da akademski naslovi, stari in tisti, s katerih še kaplja barva, pri argumentirani debati nimajo nobene veljave. Zunaj Srednje Evrope in njenih provinc se ljudje, ki bi lahko napisali cele strani častnih ali drugih drdrdr..., podpisujejo z imenom in priimkom in s tem dajejo vedeti, da so za izjave, napake, dosežke itn. odgovorni osebno oni, ne pa njihova stopnja, četica ali ustanova.

O resničnostnem statusu besedila, ki ga je podpisala V. Mikolič, pravzaprav pove malone vse njena prva referenca; Vaclav Havel in njegova opredelitev »življenja v laži« namreč nimata kaj iskati na mestu, kamor ju je postavila ga. Mikolič: v konformistični falangi spontanih in manj spontanih neoliberalcev, kjer sta že beseda laž in lažniv evfemizma; če pa bi bil svet urejen po Collodijevo, bi imeli na FHŠ celo polje fižolovk, štrlečih iz obličij vodstva tam, kjer imajo druga človeška bitja nosove. Ni nobenega »nesporazuma« razen nemara tega, da se v slovenskem okolju zdi sprejemljivo, da ljudje z znanjem, formo mentis, preokupacijami in etiko, kakršni krasijo vodstvo FHŠ in v precejšnji meri tudi vodstvo UP, zasedajo vodilna in sploh kakšna mesta v akademskem okolju. Nastala škoda je dvojna. Naprej njihov habitus sproti razkraja že tako šibko intelektualno dejavnost v deželi, poleg tega pa se njihovi dejanski talenti ne pokažejo na sejmih, kjer bi lahkovernim s svojo prepričljivostjo lahko prašiče prodajali kot koze.
Vsekakor v tej deželi obstajajo spontana pravila, tako rekoč vrednote, ki velevajo, da lokalni ugledniki lahko blatijo kogarkoli – ga. Mikolič kar naprej pravi, da jo nekdo napada, o njej laže, si izmišlja njene malverzacije, stoji za študenti ipd. Le zakaj se spričo vseh teh grozodejstev ne zateče kar na sodišče? Delinkventi so ji znani, delikte pa si gotovo da vsaj izmisliti (ali svoje prilepiti na druge), če jih že ni mogoče najti. Te vrednote hkrati prepovedujejo»podrejenim« (le od kdaj je legitimo imeti kolege za podrejene?), da bi o »nadrejenih« in celo o njihovem učinkovanju na temeljno dejavnost fakultet, povedali karkoli brez cenzure. Pa je strah odveč, cenzuro bodo opravili mediji, saj se bodo aktivirale vrednote/merila, ki »agresivnost« do predstojnikov in samorazglašenih »veličin« prepovedujejo. Pomembnost znanstvenega opusa se danes meri tako, da se lahko ga. Mikolič tolče po prsnem košu: ima nad tisoč točk, ker objavlja v revijah, ki jih priznava njena druščina, in ker čepi na položaju, kjer je v dobro institucije in družbe ne bi smelo biti, ki pa ji samodejno prinaša še več točk. Zato spet lahko čepi na tem položaju in troši denar, ki je v običajnih deželah namenjen pravemu raziskovanju. Sonderweg pač.

Rektor Bohinc je izdal manifest, ki zagotavlja, da UP ni v nevarnosti in je ni treba braniti in kot glavno, edino in vse nevarnosti razume pomanjkanje denarja, ki pa ga UP menda ima, sicer ne bi odpirala novih programov in celo fakultet, in javno objavljanje nesoglasij in polemik. Toda prav UP, takšna, kakršno so izoblikovali g. Bohinc, sodelavci in predhodniki, je nevarnost za univerzo kot družbeno institucijo. Temu bi kajpada bilo potrebno posvetiti več besed in prostora. Vendar bo izkušenim takoj jasno: denimo, bil je povsem legalen izredni sestanek Oddelka za antropologijo, na katerem je bila izrečena nezaupnica g. Škofu Lenartu in zahtevan drugačen pravni položaj oddelka, ki bi, denimo, g. Darku Darovcu, onemogočil, da, nekompetenten, kakršen je vsaj na tem področju, vsili oddelku predmet Antropologija Istre, ki naj bi ga nosil sam, predaval pa kdo drug. Ker vodstvo FHŠ povsem dokazljivo ne loči ene znanstvene discipline od druge (ponosno je na vsevede in ničvede, da so le fleksibilni in odvisni, kar se da dokazati iz besedovanja in dela ge. Mikolič), je edina obramba znanstvenih disciplin in znanstvenega dela pravno zavarovanje področja, kjer se to delo dogaja. Avtonomija visokošolskega oddelka, ki pokriva disciplinsko področje, je v eri vsesplošne fleksibilnosti in navidezno univerzitetnih zavodov še posebej potrebna zaradi teh razlogov:
(1) ker pravilniki in statuti dajejo vodstvom v roke neomejeno poljubno usmerjeno moč; (
2) ker vodstva podtikajo epistemično nemogoče, a lukrativne ali klientelno potrebne predmete;
(3) ker si vodstva privoščijo kadrovske manipulacije v nasprotju z interesi znanstvenih disciplin in znanstvenih domen (ki kot dejavnik sploh ne nastopajo v kadrovanjih);
(4) ker obstaja nevarnost, da bodo »evropsko usklajeni« multi-kulti oz. internevesekaj študiji uničili znanstvena področja in discipline (kar se je na FHŠ pravkar zgodilo: disciplinsko področje antropologije je vodstvo razsulo, njegove ostaline pa potisnilo nazaj v pacificirani program Kulturnih študijev in antropologije-KŠA). Vodstvo je uvedlo tudi študijski program Medkulturnega jezikovnega posredovanja-MJP, ne da bi na FHŠ pred tem obstajala kaka rigorozna lingvistična disciplina (odkar so s te ustanove napodili g. I. Ž. Žagarja in go. Janjo Žmavc) in na njem nastavilo nove ljudi. Po mnenju vodstva FHŠ in UP sodi zahteva po avtonomiji znanstvenih disciplin med nemogoče zahteve, saj bi mu bilo z njo onemogočeno brskanje po neznanih stvareh, kar mu zdaj zagotavlja pravilnik o delovanju, ki si ga je izdalo (Pravila o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije Koper[ii]).
V resnici pa gre zgolj za nujne pogoje za normalno delo in nič drugega. To pa je prekršek, ki ga je treba na FHŠ najstrože kaznovati, še tem bolj, ker vodstvo sploh ne razume, za kaj gre. No, na FHŠ se ne dogaja samo čistka zaposlenih, ampak obenem tudi čistka znanstvenih disciplin.
Seveda je jasno, da debata v to smer ne more biti namenjena vodstvu FHŠ in UP, saj zanju problematika znanosti sploh ne obstaja, njun program je všečnost nosilcem družbene moči in pridobivanje sredstev, orodje pa moledovanje za drobtinice, ki komaj potešijo apetite njunih članov in klientele.
Integralno besedilo se nadaljuje na spletnih naslovih:
http://resimouniverzo.blogspot.com/ ; http://bracorotar.wordpress.com/

Avtorjev komentar: DO SEM JE BILO BESEDILO (zaradi omejitve dolžine) NAMENJENO ZA OBJAVO V DELU, vednar pa mi uredništvo Sobotne priloge Dela ni privoščilo udejanjenja pravice do odgovora niti poslalo kakršnegakoli odgovora na moj prispevek.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Avtor : Alternativa Obstaja

Juliet: "What's in a name? That which we call a rose By any other name would smell as sweet."
William Shakespeare, Romeo and Juliet, II. dejanje, 2. prizor

Le kaj ga. Mikolič demantira? Zdi se, da ji pomen besede »demantirati« ni ravno kristalno jasen. Če besedo izvaja iz fr. izraza démenti (dé-mentir = od-lagati), bi morala utihniti, če pa jo, nekoliko nenavadno, izvaja iz latinske besede dementia, pa bi bilo prav, da bi povedala, kdaj ne demantira.
Ali je na FHŠ kriterij odpuščanja to, da je nekdo zaposlen tudi drugje? Vsi »odslovljeni« (da ne vznemirjam pohodničnih in prikofetnih pravoznalcev iz spremstva ge. Mikolič) so namreč delali na FHŠ za tem bolj beden denar, čim dlje od vodstva so bili, a so delali za plačilo in imeli nekakšne pogodbe. Večina je s tem zaslužkom krpala svoje mesečne proračune. Seveda ni pravni žargon, ne tak, kakršen je, in še manj tak, kakršnega si ga predstavljata vodstvo FHŠ in UP, kar vse, kar je mogoče reči o metanju iz službe, in tudi ne edina oblika, kako je to mogoče reči. Pravo nima privilegiranega dostopa do družbene realnosti, kar ve tudi vsak kolikor toliko inteligenten pravnik. Prav zato, ker je FHŠ menda gojišče humanistike, je poletno jahanje na »nepodaljševanju pogodb«, ki je v resnici odpuščanje začasno zaposlenih, bedasto sprenevedanje, ne pa odkritje kamna modrih. Vsekakor slepo sklicevanje na pravne ali, natančneje, domnevno pravne izraze kot na magične obrazce še najbolj kaže naravo in kakovost humanistike in družboslovja na FHŠ. Nesramnost zase, ne več neumnost, pa se je sklicevati na študentske izbire predmetov, potem ko ste vrsto nenaključno izbranih predmetov iz poniglavih razlogov umaknili iz ponudbe študentom: le kdo si izbere predmet, ki ga ni.
Število odpuščenih, nagnanih ali odslovljenih se spreminja od ene dekanjine izjave do druge, kar je težko imenovati zagotavljanje kredibilnosti – a vendarle, če se prave osebe potrudijo ... Odpuščeni sta bili tudi sodelavki, ki je zanju vodstvo sprva trdilo, da ju ne odpušča, le pogodbe za naslednje leto ne bo z njima podpisalo, pa še predmetov da nimata, saj jih je vodstvo dodelilo drugim (fleksibilnost na način FHŠ: ni važno, kaj znaš oz. da kaj znaš, da le imaš pravšnji karakter), nato je vodstvo, menda po nasvetu državnega inšpektorja za delo (sicer je na UP pravna služba, a ta ali nič ne zna ali pa njena opozorila ne štejejo) dolga leta verižene začasne zaposlitve na lepem prekvalificiralo v zaposlitve za nedoločen čas, nepodpisovanje pogodb pa v odpustitve iz poslovnih razlogov. Svojih sklepov, ki jih je vodstvo FHŠ utemeljevalo z začasnostjo zaposlitve, in iz katerih izhaja odpuščanje, seveda ni revidiralo. Vsaj Taja Kramberger in Sabina Ž. Žnidaršič sta odpuščeni na podlagi povsem napačnega in nezakonitega ravnanja, ki je formalno vzelo za podlago napačno ugotovljeno dejansko stanje, priznanje napake pa ne odpravlja sklepov na napačni podlagi. Pa zagotovo nista edini: Eva Brajkovič in Tomaž Gregorc, asistenta, ki za vodstvo nimata niti imen, kaj šele pravice, sta bila izpostavljena enakemu ali podobnemu tretmaju.
Kdo torej zavaja, goljufa, ponižuje, izkrivlja in laže?
In kako se imenuje ravnanje neke znanstvene in visokošolske ustanove (in katerekoli javne službe), ki se skuša ne glede na vse in za vsako ceno znebiti prav določenih sodelavcev, če ne čistka.
Vsekakor so (ali bodo) tisti od nagnanih ali ustrahovanih, ki bodo s FHŠ še sodelovali, ali patološki pohlevneži brez rudimentarne hrbtenice ali mazohisti ali pa živijo v taki revščini, da za preživetje nimajo drugega izhoda.
Tudi kriteriji, četudi ves čas za lase privlečeni, se neprenehoma spreminjajo, zadnjo spremembo prinaša prav spis ge. dekanje, o katerem teče beseda. Še na začetku poletja so bili v zbornem izrekanju vodstva FHŠ kriteriji za zaposlenost obremenitev, matičnost (stalno bivališče), zaposlitev za nedoločen čas, kombinacija pedagoškega in raziskovalnega dela, zdaj pa ga. Mikolič nenadoma navaja (skuša retrogradno implementirati) še nosilstvo predmetov, ki odtehta stalno zaposlitev (veznik je »ali«), najbrž zato, da bi s tem ustvarili podlago, da bi lahko »zakonito« ohranili ali nastavili vodstvu všečne osebe ne glede na to, ali so zaposlene drugje, da le vzorno sodelujejo z vodstvom FHŠ kakor npr. ga. Marta Verginella, ki je v službi na FF v Ljubljani, ali so celo njegovi člani (kar je vodstvo v prvi čistilni vnemi prezrlo) kakor npr. g. Aleš Erjavec, ki je v službi na ZRS SAZU v Ljubljani. (Ni nepomembno, da je ta gospod predstojnik programa Kulturni študiji in predsednik Akademskega zbora-AZ FHŠ; AZ je pod njegovo taktirko pravkar od sebe spustil vsakemu inteligentnemu in minimalno dostojnemu človeku odiozno izjavo »Za Fakulteto za humanistične študije«,[iii] s katero se kakor v najbolj nori groteski že hiti hvaliti dekanja ga. Mikolič in ki pomeni prvovrstno in najbednejšo akademsko abjekcijo: popolnoma neutemeljen – argumentov ni nikjer, le pavšalne obtožbe-projekcije – linč kritičnih intelektualcev in intelektualk, ki so imeli državljanski pogum javno opozoriti na rokomavharstvo v vodstvu UP in UP FHŠ.)
Vodstvo trenutno končuje kadrovsko čistko, ki se je bolj zapletla kakor glavnina odpuščanja. Očiščevani so namreč ukrepali in zdaj jim ga. Mikolič posveča tirade v medijih in na sestankih. Pravzaprav se mora iz korpusa učiteljev znebiti le še mene, pa bo na FHŠ zavladala neoliberalna nirvana. Morda pa vendarle ne. V zvezi s čistkami lahko pričakujemo manj prijetno nadaljevanje: čistke so namreč kakor čebula, kar naprej se za čiščenje ponujajo nove plasti vse dotlej, da ne ostane na instituciji ena sama oseba, a še tu ni ravno zanesljivo, da bo to prav ga. Mikolič.
Kritika »nekaterih sodelavcev«, naslovljena na vodstvi UP in FHŠ, je delo peterice ali šesterice odpuščenih, ki bi očitno – v skladu z zakoni – morali biti zaposleni za nedoločen čas, pa ne bodo, ker vodstvo ne prenese kritike. Vsaj nekateri iz te skupine nagnanih so menili (in še menimo), da sta vodstvi FHŠ in UP nesposobni in naj končno zapustita položaj, na katerem delata zgolj škodo (jasno je, da ne napadamo fakultete in univerze, ampak zgolj tiste kadre, za katere se je na podlagi neštevilnih izvršenih dejanj že izkazalo, da ne znajo voditi znanstvenih in pedagoških institucij, obenem pa ne znajo komunicirati z ljudmi; fakulteto in univerzo torej peterica ali šesterica brani pred tistimi posamezniki in posameznicami, ki obema ustanovama povzročajo neizmerno in nepopravljivo škodo). Kritika zlohotnih dejanj vodstvenih organov torej ni bil napad na institucijo, ampak poskus rešitve institucije iz krempljev ljudi, ki se z njo enačijo. Škoda ni le finančna, je tudi moralna in znanstvena, saj vodstvo, poleg tega da uvaja absolutno pokorščino in venalnost, ni zmožno kvalificirano presojati o kakovosti programov, o pomenu in naravi disciplin in temeljnih raziskav, kar nadomešča z že omenjenimi multi in inter študijskimi programi – v resnici pa so ti programi brezdisciplinski –, ki naj bi bili lukrativni in usklajeni z evropskimi intencami in ki naj bi ustrezali birokratski konjunkturi in popolnoma izkrivljenemu dojemanju evropskih navodil.

Vodstvo FHŠ tudi v znani totalitarni, natančneje stalinistični maniri (to ni zmerjanje ali dajanje vzdevkov, ampak klasifikacija na podlagi strukturnih posebnosti) ves čas išče »kolovodje« vsega, kar se zgodi, pa ni pod njegovim nadzorom oz. ne paše v njegove adolescentske predstave o akademskem življenju. Posledica te preganjavice so bila inkvizicijska zasliševanja študentov, ki se jih je udeleževal ves vrh institucije, posebej pa se je odlikoval g. Krištof Jacek Kozak (g. Kozak je najbrž ena izmed žrtev mojega »grobega in žaljivega vedenja do kolegov«, saj sem mu kot edincu svojega kolega iz kroga Perspektiv, avtorja vrste političnokritičnih dram, med njimi Afere, rekel, da »jabolko včasih pade zelo daleč od drevesa«, videti je namreč kot neki lik iz očetove drame), zapleti pri diplomah, kjer ni ravno čedne vloge igral g. Mitja Guštin (z vzdevkom drdrdr...), ki po krivici ni postavljen ob bok g. Marku Jesenšku. In kritika, namenjena vodstvu FHŠ, je bila pri priči v skladu z lumpen absolutistično mentaliteto prevedena v napad na FHŠ (FHŠ, c'est qui? Ga. dekanja s svito, g. Darovec – zakladnik, kdo drug, ki zanj še ne vemo?). In glede na vedenje »kolegov« je v vsem tem precej več kakor zgolj grano salis, gre bolj za monticulus femi.
V kontekstu množičnih nepodpisovanj pogodb za delo in prav obsedenega javnega in zasebnega blatenja in diskvalificiranja ljudi, ki jih vodstvo, ki kljub vsemu ni zgolj V. Mikolič, ne mara, se zdi naslednji stavek ali produkt cinične arogance ali demantiranja na način V. Mikolič. Takole gre: »Kljub temu na FHŠ z nikomer nismo prekinili sodelovanja zaradi takega delovanja. Ravno nasprotno...« Če pa bi mislili, da »nasprotno« pomeni, da je sklenilo vodstvo FHŠ svoje kritike nagraditi, bi se krepko motili, pomeni zgolj to, da mene še niso zabrisali iz službe, ker jih trenutno ovira zakon, zato pa so mi po 15 letih redne profesure (do katere nisem prišel na FHŠ) ultimativno poleg predavanj naložili še dvojno dozo vaj po tarifi za asistente, češ da sem edino tako upravičen do polne plače. To seveda ni res, ampak čez leta, ko bo sodišče odločilo, bo zame prepozno.
Ga. Mikolič dokazuje malone neverjetno tolerantnost vodstva FHŠ do moje osebe, saj naj bi mi navzlic »grobim žalitvam« dovolilo imeti nekakšne položaje v »najvišjih organih« na UP in FHŠ. Te »najvišje organe« moram našteti, da ne bi kdo misli, da sem bil udeležen v neoliberalizaciji FHŠ in UP: komisija za izvolitve v nazive FHŠ, komisija za izvolitve v nazive UP (v teh dveh komisijah smo člani nadzirali popolnost dosjejev pri kandidaturah in pravilnost vlog in nič drugega), Senat UP, kjer sem lahko ugovarjal predlogom sklepov in glasoval, in uredniški odbor revije Annales, kamor sem bil komaj kdaj povabljen, o kakšnem sodelovanju pri uredniški politiki pa ni bilo ne duha ne sluha. Iz vseh štirih sem zaradi etično higieničnih razlogov že izstopil. Nisem bil član nobenega gremija ali kolegija, kjer se je res odločalo o politikah fakultete in univerze. Toda iz organov FHŠ – tako kakor nekdaj iz stalinističnih komunističnih strank – sploh ni mogoče izstopiti. Prejel sem sklep o »razrešitvi« s podpisom g. Bohinca, ne pa sporočila, da so moj odstop vzeli na znanje in ga upoštevali, kar bi bila kolikor toliko civilizirana oblika.
Nekaj pa je ga. Mikolič sredi demantiranja vendarle prav storila: povezala je, na svoj način »dobre oblastnice« seveda, dogajanja na ISH v Ljubljani leta 2004 s tem, kar se leta 2010 dogaja na FHŠ. Tudi v primeru ISH je namreč šlo za neoliberalni udar z vso spremljavo korupcije, poniglavosti, grabežljivosti in sprenevedanja, in to za prvega v visokem izobraževanju v tej deželi. Zadeva je seveda dokumentirana (ga. Mikolič ima obstoj dokumentov, ki jih je sama spravila na svet, za napad na institucijo, enako so ravnali njeni predhodniki na ISH; zadeva ISH je javno dokumentirana, objavljeni so ponarejeni zapisniki (primerjani s posnetki), ponarejena glasovanja, obstaja papir, ki kliče k ostrakizmu ge. Irene Šumi in »kolegialni« podpisi ljudi, ki zahtevajo njeno odstranitev, – podobne obravnave je bila deležna tudi ga. Taja Kramberger, saj so člani neimenovane komisije za oceno doktorskega dela podpisovali izjave o tem, da še ni oddala besedila teze (tako ali tako neresnica), ne pa o tem, da je mentor na neregularen način odstopil, da Senat ISH ni opravil svojega z zakonom naloženega posla, itn. – objavljene so tudi kritične analize besedil in dogajanj, skozi katera se je udejanjila uzurpacija), na FHŠ res niso ničesar novega izumili. Nedvomno je vzgojno in pravilno, da ga. Mikolič popularizira že nekoliko pozabljeno Monografijo o ISH. Ta monografija je eden dokazov, da neoliberalizem ni osebna izprijenost (ta je le pogoj zanj), naključno počutje ali stvar priznavanja oz. »ostrega zavračanja«, ampak ideološka konstitucija z jasno zgradbo in prepoznavnimi cilji, ki seveda obstaja in deluje prek oseb (ne glede na to, ali si ti pravijo neoliberalci ali ne, zato je zanikanje smešno ob vseh nagrmadenih dokazih). Vsi glavni elementi teh dveh dogodkov so skupni (ignoriranje zakonov, lukrativnost in fleksibilnost učiteljev/raziskovalcev, odprava kolegialnosti in uvedba hierarhije, zmanjšanje kompetentnosti kadra, izsiljevanje s službo ali z izpiti, z blokiranji doktoratov in znanstvenih karier), je pa tudi nekaj različnih odtenkov (npr. v primeru ISH so se nasprotniki neoliberalnega prevzema sami umaknili iz institucije, nekateri izmed izvajalcev puča so nato poskušali navezati stike z njimi in stvari zgladiti, nekateri pa so bili opiti od zmagoslavja in evforični).
Vloga Taje Kramberger in moja vloga na ISH pa že presega zmožnosti ge. dekanje. Jaz sem namreč ISH ustanovil, da vsaj del humanistike ne bi stagniral v pasti »nacionalnih ved« in da ga ne bi potegnil za seboj neoliberalni vrtinec, ki se je začenjal čutiti tudi v Sloveniji. Ga. Kramberger je brez mojega kritja (drugim kolegom in kolegicam so ob izteku statusa MR na ISH našli zaposlitev ali honorarna dela, ge. Kramberger ne, nobene protekcije ni hotela, zato je nekaj let na ISH delala povsem neplačano) vložila praktično neizmerljiv trud v ta boj, in ta trud so prav kmalu začeli sabotirati starejši kolegi na ISH, ki jim je bilo več do hierarhije in njenih ugodnosti kakor do pospešenega razvoja znanstvenega polja, ki bi institucijo lahko potegnil iz lokalnih determinacij. Taja Kramberger je, denimo maja 2000 organizirala veliko javno manifestacijo zoper sektarsko in privatizirano znanstveno politiko ministrstva za znanost, ki je bila uvod v neoliberalni stampedo na tem področju (prav ona je napisala tudi Manifest tega »upora«, ki bi ga bilo dobro znova prebrati in upoštevati; na prireditvi je bil kontinuiran program od jutra do polnoči, bilo je kakih 3000 udeležencev in več kakor 2500 ljudi, tudi iz tujine, je podpisalo peticijo, karavana polintelektualnih napihnjencev – precej tudi z ISH – pa je odkolovratila naprej).
Po petnajstih letih vodenja najprej raziskovalnega centra, nato fakultete sem se umaknil, ker sem izgubljal stik z znanostjo, ki je bila moja prva preokupacija, in ta umik je omogočil neoliberalni puč. Ga. Mikolič je pač s precej zamude prepoznala sorodne duše, naj jih blagoslovi njihov skupni neoliberalni bog. ISH sicer umira, kakor tožijo nekateri izmed njegovih sodelavcev, a povezava med njim in FHŠ je že vzpostavljena: ga. Karmen Medica migrira med ISH in FHŠ. Najbrž je ISH v tem stanju pravšnji partner vodstva FHŠ. Le vizijo znanosti in humanistične institucije, ki je vpisana v ustanovne dokumente ISH, je treba pustiti vnemar, saj je zunaj mentalnega obzorja vodstev FHŠ in UP.
Toliko o ISH, ki ga ga. Mikolič vlači okrog, kakor da dokazuje nekaj v zvezi z značajskimi potezami Taje Kramberger in mojimi. Na to, kar dokazuje, sem seveda v mejah razuma ponosen, ga. Mikolič pa se sama uvršča tja, kamor se uvršča.
Ga. Mikolič tudi venomer ponavlja laž, da Taja Kramberger ni nikoli imela polne pedagoške obremenitve, resnica je namreč povsem nasprotna: ga. Kramberger je bila močno, ne le nekaj odstotkov, nad in preobremenjena, kar je bila posledica admnistrativnega hokus-pokusa na FHŠ pod vodstvom ge. Mikolič. Ker je bila ga. Kramberger ena najboljših predavateljic na fakulteti (ga. Mikolič naj nikar ne govori o visokem povprečju ocen – praktično vse vodstvo in njegova bližina je še lani imelo sramotno nizke ocene, g. Krištof Jacek Kozak npr. ne more biti izvoljen za izrednega profesorja, ker mu študentje ne dajo pozitivne ocene; letos so te lanske ocene, glede na posebni odnos vodstva do dokumentov, lahko že izvrstne, le da niso delo študentov). Kakorkoli že, Taja Kramberger je bila zgled nezatrte in v znanju suverene asistentke in že kot taka moteča, poleg tega je bila zelo dejavna in uspešna, kar je manj uspešne kolege neznansko motilo, tako zelo, da so neprenehoma opravljali njo in mene in najino menažo. Od tega, da je pri izvolitvi v naziv docentke in znanstvene sodelavke dobila enoglasno najboljše ocene od šestih priznanih univerzitetnikov in raziskovalcev, in je nato izvolitev, podobno kakor od vodstva drugače načrtovan zagovor doktorske teze, potekala gladko in bila akceptirana na Senatu UP 14. 7. 2010, si vodstvo FHŠ še ni opomoglo, saj Senat FHŠ, ki naj bi sklep senata UP le potrdil, za to dejanje doslej ni zmogel moči, čeprav je bilo na dnevnem redu seje. (No, v zadnjem tednu lahko glede na prejete dokumente dopišem: ga. Kramberger je – pustimo dejstvo, da je v procesu odpuščanja iz povsem neutemeljenega »poslovnega razloga« – od 29. septembra 2010 znanstvena sodelavka in docentka za področji zgodovinske antropologije, socialne antropologije, saj se je menda vodstvo UP FHŠ ustrašilo njenega odgovora v Sobotni prilogi, 23. 10. 2010, in je hitro izmotovililo izvolitev ter odločbo poslalo naslovljenki dober mesec za domnevnim dejanjem glasovanja na Senatu UP FHŠ, kajpada, več mesecev po sklenjeni proceduri.)
Ga. Mikolič preprosto laže, ko pravi, da so bile T. Kramberger »ponujene različne možnosti, a se zanje ni odločila.« Prav nič ji ni bilo ponujeno razen tega, da pobere šila in kopita, in ji še danes ni, kar je seveda logično glede na mentalne zmogljivosti in ozkosrčnost same ge. Mikolič in še bolj njenih svetovalk in svetovalcev. Domnevam, da bi se raje obesili, kakor T. Kramberger ponudili kaj drugega kakor odpoved. Saj ji (dolgo) niso (bili) v stanju izročiti niti potrditi izvolitve v docentko in znanstveno sodelavko. Nemara je zadeva še bolj patološka: Senat FHŠ zaradi prekipevanja emocij sploh ni bil zmožen o tej zadevi razpravljati in jo kolikor toliko dostojno končati, temveč je očitno iskal način, kako bi izvolitev blokiral. Mesec po seji Senata in seveda po javni omembi te manipulacije, se je pojavilo obvestilo o izvolitvi, kakor da gre za sklep redne seje Senata FHŠ. Ge. Mikolič ne bo mogel spraviti v nebesa niti Škof Lenart z vsemi svojimi teološkimi spretnostmi, dolžna je namreč zakonito ravnati in varovati zakonitost na instituciji, ki naj bi jo vodila.
Ni res, da s FHŠ niso napodili vrste dobrih profesorjev, dobrih po običajnih visokošolskim merilih, ki veljajo tudi v drugih deželah, ne dobrih za vodstveno klientelo FHŠ. Tem profesorjem večina razveseljenih ostalih po izobrazbi in kompetencah s svojim negodnim paberkovanjem ne seže niti do gležnjev. Seveda je povsem mogoče narediti primerjavo med odslovljenimi ali drugače preganjanimi (z aroganco lokalnih harambaš, kakor pravim jaz, ali z aroganco malih šefov, kakor pravi Anton Kramberger, strokovnjak za elite in »elite«), in gojenimi, a jo hranim za jubilej.
Kar zadeva mene, seveda ni res, da nisem prejel grozilnega pisma, le dekanja mu pravi »opozorilo«, meni je vseeno, toda v njem so kršitve ustave, druge zakonodaje in množica izmišljotin o mojih deliktih, ki jih je iz minute v minuto več. Listek je tudi v nasprotju z evropskimi listinami, ki obravnavajo akademsko svobodo in s priporočilom UNESCO iz leta 1997, objavljenim 1998 (vse po vrsti zahtevajo kritičnost – tudi do lastne institucije, med delikte pa uvrščajo spolno, rasistično, religiozno in drugo nadlegovanje, finančne goljufije in špekulacije idr.). Lokalna delovna zakonodaja, ki sicer govori v prid našim očitkom vodstvu, je subsidiarna glede na mednarodne konvencije, ki jih je ratificirala država, in glede na ustavo. Členi zakonov, ki niso v skladu z Ustavo ali z normami, zapisanimi v teh listinah, ne veljajo. Same trditve v inkriminirani peticiji pa so neresnične le toliko, kolikor se opirajo na laži in izmišljotine v izjavah vodstva FHŠ. Vendar je te očitke vodstva FHŠ še mogoče uvrstiti v mobing. Mobing je tudi razširjanje govoric o dobrohotnem ustavljanju disciplinskih postopkov, ki je obenem blatenje moje osebe (z imenom in priimkom). V linč prehaja Gleichschaltung, ki jo g. A. Erjavec zahteva od članov Akademskega zbora. Dosežek je objavljen na spletni strani fakultete in, ker gre za poziv k strnjevanju vrst z namenom, da bi se večina znesla nad manjšino, bi bilo dobro, da si zadevo ogleda tudi javni tožilec, da ne bo presenečenj s kako razsodbo mednarodnega sodišča za človekove pravice. Jaz pa si seveda jemljem pravico (klavrno je, da si jo je treba jemati), da gospodo mobingarje imenujem z njihovimi imeni. Očitno moram našteti tudi »grobe žalitve«, ki mi jih vodstvo FHŠ tako dobrosrčno odpušča:

- Ge. Karmen Medica sem ob mečkanju na odru v ŠKUC rekel, naj neha, saj ni kompetentna;

- O gospodu Vladu Kotniku, ki ne zna izpolnjevati vlog za habilitacijo, sem na podlagi daljšega znanstva malce direktno odgovoril na njegovo namigovanje, da ga KIN FHŠ šikanira (namesto g. Kotnika je šla v naskok ga. Sandra Bašič, najbrž v upanju, da je naletela na homofobni napad, a ga ni bilo);

- O g. Jacku Kozaku sem rekel tisto o jabolku in drevesu;

- O g. Škofu Lenartu sem rekel, da je doktoriral iz teologije, kar piše v njegovem CV, in da imam jaz, ker je pač predstojnik mojega oddelka in prodekan, očutek, da sem na ekonomsko teološki fakulteti, a je to zanj po vsem videzu zmerljivka.

Pripominjam še, da bi osebno integriteto, ki naj bi jo pri naštetih osebah napadal, te osebe najprej morale imeti, da bi lahko bila napadena. Po mojem mnenju ta pogoj ni izpolnjen. Kar zadeva svobodo govora ge. Mikolič pa ne dvomim, da se zanjo na FHŠ krepko zavzemajo, saj jo tudi uživa, čeprav je zato bolj rahločutnim tudi kdaj nerodno. Zavzemanje za svobodo govora pri tistih, ki se z dekanjino svobodo govora ne usklajujejo, pa ima bizarne oblike: mobing, grozilna sporočila, odpuščanje, ultimati, odprta pisma »ogorčenih«, ki baje ne vedo, kaj so svobodno podpisali, neskončni monologi vpričo študentov, ki jim pravi dialogi, zaenkrat še verbalni linč, ki ga prireja Akademski zbor pod predsedovanjem g. Aleša Erjavca in uvaja mentalno homogenizacijo oz. Gleichschaltung na instituciji, ki bo »demokratično« utemeljila sankcije zoper peterico do šesterico (glede na kakovostne podatke FHŠ) odpuščenih in odpuščanih.

Vodstvo je do mene tako spravljivo in popustljivo, da hoče spodnesti mojo materialno eksistenco (temu je namenjeno konstruiranje odpustitve iz krivdnih razlogov, pri kateri ni treba plačati odpravnine, sicer bi gotovo izdelali poslovne razloge).

Igorja Ž. Žagarja ne bom zagovarjal, ker lahko bolje opravi sam. Toda za svoje trditve ima izčrpno dokumentacijo. Ima jo tudi za nekatere sodelavce – nenadoma brez imen, gre pa za gg. Marka Jesenška in Mitja Guština, nemara še za koga – ki so študentke sicer zmerjali, opolzko namigovali in jih zalezovali, a vse to, kakor zatrjuje ga. dekanja, ne »iz žaljivega odnosa do študentov«. Vodstvo FHŠ je bilo prisiljeno g. M. Jesenška odsloviti – začasno seveda, gospod je že nazaj in se vdaja svoji »Trubarjevski« dejavnosti – zaradi nepopustljive načelnosti I. Ž. Žagarja; g. M. Guštin jo je odnesel še bolj poceni, bil je le pokaran, ker pač na Oddelku za dediščino ni nobenega I. Ž. Žagarja. »Sodelavca« seveda »nista imela namena«, a če bi ratalo, bi pač ratalo (ti delikti so po slovenski in mednarodni zakonodaji primeren krivdni razlog za odpravo delovnega razmerja, ne le na pedagoških institucijah). Kakor ga. Mikolič ve vse o benignih namenih nadlegovalcev študentk, tako je tudi poučena o mojih naklepih v zvezi s FHŠ, ne glede na to, kaj o tem vem jaz sam. Prihodnost bo sicer pokazala, kaj je na stvari, a kaj ko ga. Mikolič prehiteva tudi prihodnost, da jo bo pričakala v zasedi, oborožena s svojo nenavadno elokventnostjo. Nemara bo prihodnost raje zavila kam drugam. Drugam pa –upajmo – ne bo zavilo sodišče. Samohvala ge. Mikolič je tukaj na spolzkih tleh, naposled bodo o tem vendarle odločali ljudje, ki niso njeni sošolci, sorodniki, sosedje ali mladostni prijatelji, zlasti pa niso vpleteni v delitve moči in sredstev v okviru UP in FHŠ. Če ne na prvi instanci, pa na višjih.
O trdnem soglasju v druščini, ki danes gospoduje na FHŠ, seveda ni nikakršnega dvoma, njeni člani so klientelnem primežu, iz katerega ni mogoče izstopiti brez eksistenčnih posledic. Ne le na ravni vzajemnega izsiljevanja (v stilu: če boš ti povedal, bom pa tudi jaz povedal, če ne boš ravnal tako in tako, tvoji otroci, nečaki, vnuki ne bodo dobili službe, zdravstvene oskrbe itn., če me ne podpreš pri mojem privilegiju, ne boš mogel odpreti ali obdržati »svojega« oddelka in nastavljati svojih ljudi, ne boš udeležen v oblasti nad institucijo in eksploatiranci na njej, pač pa se boš sam znašel med temi zadnjimi itn.), ampak tudi zato, ker se jim ta primež zdi »naraven« način življenja. To trdnost pa bi lahko načeli že s spraševanjem o poteh, po katerih so profesorji na tej ustanovi prišli do znanstvenih in univerzitetnih naslovov, o tem, kakšne obligacije so si s tem naprtili.
Kakorkoli že, besedičenje ge. Mikolič me dolgočasi, utruja in jezi, ker sem prisiljen odgovarjati na njene blodne konstrukcije in realne grožnje, ki naj bi v besedni povodnji bile videti kot svoje nasprotje, krade čas meni in vsem, ki to jaro kačo še spremljajo. Posebej ogabno pa se mi zdi, ko začne kvasiti nekaj o spoštovanju moje »vloge« v 80-letih, mojega »znanstvenega dela« in »preteklem prispevku k razvoju kvalitete« – o tem ga. Mikolič do predvčerajšnjim ni vedela popolnoma nič, kakor ne ve nič o preteklosti in sedanjosti svoje discipline, o procesih v slovenski kulturi in svetovni kulturi, o ljudeh, ki so te procese nosili in jih še nosijo – med njimi je nekaj takih, ki jih je sama brcnila z institucije. O meni še danes ne ve drugega kakor to, kar so jih drugi pred petimi minutami prišepnili.
Vendar je to opletanje s preteklostjo le navidezno priznavanje nekakšnih zaslug v davnini. Tudi pri tem sta ga. Mikolič in spremstvo neizvirna; trik je uporabila, tudi skozi Jožeta Vogrinca, že ga. Neda Pagon ob jubileju knjižne zbirke Studia Humanitatis, temeljni namen pa je pokazati, da sem senilno dementen in da me je treba spraviti s poti, moja žena Taja Kramberger pa stremuška oseba, ki pleza v vratolomne vrhove kariere prek mojega trupla, in to tako uspešno, da je navzlic znanstveni superiornosti nad omenjenimi kimavci in ritolizniki, ki jo je zmožen zaznati vsak količkaj izobražen pripadnik človeške vrste, že v drugo ostala brez službe. Kakorkoli že, nisem živel le v 80. letih, nekako sem preživel do danes in tukaj, do točke, na kateri me poskuša ga. Mikolič vreči iz službe ali nagnati v pokoj, češ da sem nekontrolirano koleričen. V to smer vodijo sicer smešne obtožbe »kolegov« o mojem agresivnem vedenju (ki ne bi bilo prav nič čudno po pol stoletja sobivanja s raznovrstnimi podleži in z deficientnimi kreaturami, obloženimi z družbeno močjo in administrativnimi prerogativi, ki delo znanosti ovirajo). Vmes sem naredil marsikaj, česar te osebe nikdar ne morejo niti sanjati, da bi naredile. Marsikaj, česar so se polastile osebe podobnega kova kakor ga. Mikolič, in nikoli nisem ne hotel ne mislil, da bi moral biti za svoja dela odlikovan ali posebej nagrajen (le od koga bi kaj takega lahko dobil utemeljeno; od tega me je odvračal moj habitus in pa ljudje, ki so dajali in prejemali lokalna odličja in z njimi delali na ničemer stoječe »znanstvene« kariere). Opravljal sem in še opravljam delo, ki sodi k mojemu znanstvenemu področju, in hočem imeti družbene in ekonomske možnosti, da to delo opravljam še naprej. Zahtevam jih tudi za druge, med njimi za Tajo Kramberger, ki je mednarodno visoko cenjena in priznana avtorica tako znanstvenih kakor literarnih del, jaz pa srečen, da težko usodo delim s tako pokončno, inteligentno, rahločutno in vestno osebo, ki je že bila deležna in bo še deležna tisočerih nesramnosti, če bo ostala v tem bednem, poniglavem družbenem okolju; le s kom lokalni slepci in zaslepljevalci najnizkotnejše baže mislijo, da imajo opraviti?
Najprej je treba ugotoviti tole: o moji preteklosti ga. Mikolič in njej podobni pač ne morejo izrekati nobene sodbe, ki bi bila kakorkoli relevantna. Če so se kdaj priključili kakšni moji akciji, so se post festum, da bi pobrali kulturni in morebitni drugi kapital. V neoliberalizmu je kulturni kapital devaloriziran ali konvertiran v špekulantsko finančni kapital. Razlogi, ki Vesno Mikolič diskvalificirajo kot osebo, ki bi lahko kvalificirano razsojala o čemerkoli iz preteklosti in sedanjosti, tudi moje, sodijo v naslednje štiri kategorije:

- znanje in izobrazba, ki se komajda dosegata znanje in izobrazbo povprečnih sestavljalcev križank;

- ljudje z njeno formo mentis (če ni »mentis« že pretiravanje) so bili vselej nereflektirano na strani mojih nasprotnikov kot eksponenti represivnih politik, od katerih so si obetali lagodno življenje in birokratsko avro;

- popolnoma drugačne življenjske preokupacije od mojih in od preokupacij Taje Kramberger in mojih prijateljev, tovarišev in kolegov v boju zoper represivni sistem in za intelektualno in kulturno emancipacijo prebivalcev te dežele. Preokupacije ge. Mikolič so usmerjene v nasprotno smer;

- etično videnje, ki izhaja iz realno delane znanosti (ne pa iz pisarniškega ali kakega drugega neobveznega kvasenja o njej), je za go. Mikolič in v 100% odstotkih tudi za »vodilne« na UP, FHŠ, ZRS španska vas, zame in za moje prijatelje in kolege pa je temeljno merilo življenja in dela.
Pri znanosti nikoli ne gre za glasovanja in večinska odločanja, gre pa za preverjanja spoznanj med enako kvalificiranimi. Znanost ni politika in ne bi smela postati Exerzierplatz za uradniška karierna plezanja in strankarska nategovanja, da o diktatih OECD, IMF, WB in Evropske komisije sploh ne govorim. S tem problemom bi se morale soočiti intelektualne institucije, pa so njihova vodstva kot trojanski konji že »od vekomaj« na strani oblasti in onemogočajo ponekod same začetke gibanja intelektualcev z grožnjo represije, drugod, v bolj razvitih okoljih, pa z ustvarjanjem, napihovanjem in gojenjem konfliktov med nosilci znanstvenih področij, ki po logiki stvari nikoli ne bi mogli ne tekmovati med seboj in se ne spopadati za prostor pod soncem »družbenih« priznanj.
Ga. Mikolič in njena camarilla ne spoštujeta nobenega dela in nikogar, se pa bojita, da bi obtičala v mejah, ki jima pritičejo, vendar premalo, da bi omejila svoje v resnici ekscesno obnašanje: niso eksces kritike, ampak zatiranje kritikov.
Tako ga. Mikolič kakor njeni dvorjani – podobno kakor so nekdaj totalitarni birokrati (in to z identično mentaliteto, se pravi, mentalni pritlikavci) nekaj tvezili o konstruktivni in rušilni kritiki, o razvrstitvi kritik pa so odločali kar sami po kriterijih varovanja svojega sloja – se pravi današnja vodstva administracij v intelektualnih institucijah, ki bi jih smela zgolj servisirati, odločajo o tem, kdaj gre za pravo akademsko svobodo in svobodo izražanja mnenj in kdaj za »vsakršno svobodo«, ki je očitno nekaj tujega birokratskemu, klerikalnemu in totalitarnemu pojmovanju sveta. »Prava« je tako tista svoboda, ki se ujema z mnenji ge. Vesne Mikolič, Darka Darovca in njunih in nemara tudi z njihovimi interesi, kadar se jim posreči, da se jih ovejo in jih uzrejo. Prav zaradi tega rokomavhastega lomastenja lokalnih maherjev drugega razreda po instituciji, ne UP in še manj FHŠ in ZRS niso humanistične, celo ne intelektualne institucije, saj humanistično in znanstveno ime izrabljajo za kritje povsem drugih opravil, zlasti pa za dostop namišljene (lumpen) intelektualne elite v loge prav tako namišljene (lumpen) ekonomske elite. Te loge je mogoče najti na zemljevidu Butal.
Potujočim tja želim srečno pot.

[i] Odgovora urednice Sobotne priloge Dela ge. Alenke Brajnik, na katero sem svoje pisanje naslovil, do danes, 9. 11. 2010, nisem prejel, zato integralni odgovor objavljam na vsakomur dostopnih spletnih straneh. Pripominjam, da je bila s tem moja ustavno zajamčena pravica do odgovora prekršena.

[ii] Ta pravila (zadnja revizija je z dne 19. novembra 2010), ki jih kljub temu, da bi morala biti javno dostopna, ne boste našli na spletnih straneh UP FHŠ, imajo zelo bizarne člene, med najbolj avanturističnimi je tisti, ki pravi, da »oddelek sestavljajo tudi visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sorodne smeri, ki so zaposleni na univerzi, in so pri izvedbi študijskega programa posameznega oddelka sodelovali v preteklih letih ter je njihovo sodelovanje predvideno tudi v prihodnje«. To pomeni, da se v nobenem trenutku ne da ugotoviti števila sodelavcev oz. sodelavk oddelka in so vsi oddelčni sklepi neveljavni, saj kot učinek navedenega v nobenem trenutku ni mogoče ugotoviti sklepčnosti. Pravila smo pripeli na blog »Rešimo univerzo« – glejte menu na desni strani – in s tem deloma popravili nezakonitost poslovanja vodilnih organov UP FHŠ.

[iii] Prav tako objavljeno na vhodni spletni strani UP FHŠ: gl. spodaj pod »NOVICE« (http://www.fhs.upr.si/sl/novice/za-fakulteto-za-huma).

Zadnji mirni protest Zasavsev v Ljubljani

2010-11-04T00:30:00.001-07:00

Eko krog, Civilna iniciativa Trbovlje in Občina Zagorje ob Savi vabijo na protestni shod proti sežiganju odpadkov, v Ljubljano pod sloganom “Dost’ mamo! Zadnji mirni protest Zasavcev v Ljubljani”, v sredo 10. novembra 2010 ob 17h v Ljubljani pred Vlado RS.

»O sovisnosti med fašistoidnimi in (neo)kolonialnimi praksami«

2010-11-01T23:15:00.000-07:00

Facebook skupina: http://www.facebook.com/%23!/group.php?gid=163472766999800

Drugi AntiFA seminar na FDV – 2. november ob 17:00 uri (predavalnica 10)

Na drugem AnfiFA seminarju v letošnjem šolskem letu, kjer bomo nadaljevali z aktualizacijo misli o sodobnih fašističnih praksah, bo govora o kolonializmu. Če so države razvitega Zahoda v preteklosti uporabljale argumente razuma, napredka in civilizacije, ko so odhajale na svoje odkrite osvajalske pohode, so danes neo-kolonialistične prakse brez dvoma postale precej bolj subtilne in prikrite. Kolonialistični pristopi so torej privzeli mehkejše ideološke oblike.
Gostje na okrogli mizi:
- mag. Eyachew Tefera, direktor Inštituta za Afriške študije
- dr. Bojan Baskar, red. prof. za področje socialne antropologije na Filozofski fakulteti
- Gašper Pleško, poznavalec razminiranja in uničevanja odvečnih zalog streliva
- Rok Kovač, doktorski študent Balkanologije na FDV
- dr. Darij Zadnikar, doc. na Pedagoški fakulteti in aktivist
- dr. Mirko Mrčela, strokovnjak za post-kolonialno indijsko književnost
- moderator: Jernej Prodnik, asist. na Katedri za medijske in komunikacijske študije, FDV
Teme, ki se jih bomo dotaknili in bodo vodile v širšo debato z vključevanjem prisotne publike, bodo obsegale, ne bodo pa omejene na:
- Sodobne oblike kolonializmov: neokolonializem kot kolonialistična praksa z drugačnimi sredstvi
- Idejna in zgodovinska povezanost med fašistoidnimi in kolonialističnimi praksami ter pristopi
- Humanitarni (kolonialistični) intervencionizem
- Nasilje mednarodnih institucij in vzdrževanje stanja odvisnosti
- Oblike upora proti kolonializmu: diskurzi in prakse post- ter anti-kolonializma

Jasno je, da trdim imperialističnim posegom zagotovo še ni povsem odklenkalo; a okupacija Iraka, ki še vedno traja in se lahko jemlje kot klasičen primer tovrstne intervencije, že od začetka ni imela res široke podpore v mednarodni skupnosti. Takšni solistični pristopi posameznih držav v dobi, ki se približuje multipolarnosti in se jo opisuje tudi z besedo Imperij, v skladu s še vedno živo doktrino političnega realizma vedno teže usklajujejo interese vseh relevantnih političnih ter ekonomskih akterjev. Ob tem morajo namreč vsaj formalno pridobivati tudi legalnost in legitimnost za svoje posege - pomembna ovira pri tem so (poleg praviloma zmeraj uporniških okupiranih območij) vedno ostrejša nasprotovanja domačih javnosti proti takšnim posegom, od katerih je neposredno odvisen obstanek nacionalnih elit.
A za nadvse slične cilje se zato pogosto izkorišča drugačne tipe intervencij, kamor lahko uvrstimo deklarativno samo-obrambne posege zaradi terorističnih in podobnih »groženj«, grajenje za Zahodne družbe primernih oblik političnih skupnosti, ali humanitarne intervencije, ki so pogosto le krinka za mehke oblike kolonialnih praks - sem tako brez dvoma spadajo kulturni, ekonomski ali politični imperializem kot tudi uveljavljanje partikularnih interesov zainteresiranih strani, ki se predstavljajo kot človekoljubne reševalne akcije.
Eden izmed takšnih nedavnih primerov je brez dvoma Afganistan, kjer so danes v ospredju ekonomski interesi največjih korporacij in finančnih institucij (ali celo ustvarjanje praznih listov), ki so brez kakršnekoli demokratične odgovornosti za svoje početje; ali če se pogledamo v bližnjo soseščino, kjer se seveda nikoli ne bo pozabilo Kosova. Toliko bolj zaskrbljujoče dejstvo torej je, da se danes lahko dober posel kuje celo iz tako deklarativnih človekoljubnih akcij kot so akcije za razminiranje v nekem prostoru, pomoč pri gradnji »političnih institucij«, odstranjevanje nevarnega orožja ali ohranjanje človekovih pravic.
Na drugem AntiFA seminarju, ki bo 2. novembra ob 17:00 uri v predavalnici 10 (FDV), bomo torej razpravljali tako o zgodovinski povezanosti med kolonializmom in fašističnimi praksami, kot tudi o sodobnih neo-kolonialnih praksah in načrtnem ustvarjanju dominacije ter odvisnosti. V tej optiki je pravilo takšno, da - če uporabimo besede Adorna in Horkheimerja, »kar se upira, sme preživeti samo tako, da se pridruži.«

Južno od meje, projekcija dokumentarnega filma

Okrogli mizi bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma South of the Border (Južno od meje; 2009, 78 minut), ki se prav te dni predvaja po neodvisnih kinematografih v ZDA in festivalih drugod po svetu. Film reflektira dominantno medijsko prikazovanje južnoameriških političnih predstavnikov in podaja njihov vpogled na aktualne družbeno-politične procese, ob tem pa izpostavlja tudi problematičnost prostotržnih politik. Avtor je v filmu spregovoril s skoraj vsemi izvoljenimi predstavniki tega prostora, med drugim z Luizom Inaciom Lulo da Silvo, Fernandom Lugom, Rafaelom Correo, Cristino Fernandez de Kirchnerjevo, Evom Moralesom in Raulom Castrom, osredotočil pa se je predvsem na Huga Chaveza.

»Mislim, da je projekt izšel predvsem iz demoniziranja južnoameriških voditeljev s strani Ameriških medijev. In bolj ko smo se vanj vključevali, bolj je postajal več kot le to. Najbrž se zavedate, da so ti mediji Južno Ameriko razdelili na ''slabo levico'' in ''dobro levico''.« (Oliver Stone)

Režija: Oliver Stone (Platoon, Wall Street, JFK, Nixon etc.)
Scenarij: Tariq Ali, Mark Weisbrot
Več informacij:
http://www.southoftheborderdoc.com/
en.wikipedia.org/wiki/South_of_the_Border_%28film%29

Vabljeni na debato!

Spreminjanje izobraževalnih paradigem

2010-10-27T02:02:00.000-07:00

aLtErNaTiVnA pOeZiJa

2010-10-06T04:37:00.000-07:00

KATASTROFA A LA RIBJI TRIS

Gospoda imajo odličen tek,
medtem pa ruši in podira se vsevprek:

Na stran naj dajo 'koj rižoto s škampi,
če prazni vseh profesorjev so vampi!

Namest' da obedujejo ribji tris,
skrbi naj raje jih na faks vpis!

Kaj 'če v želodcih riba jim jadranska,
ko matra vse nas izguba velikanska!

Naj se zatakne v grlu jim carpaccio,
saj so univerzo celo imeli za igračo!

Kaj mar jim sladka panna cotta,
po vesoljni akademi šla bo njih sramota!

Ne, niso vredni žlahtnega roseja,
pač nimajo ugleda, pedigreja!

Zanima naj jih ne penina rujna,
prestopkov in prevar je cela vrsta bujna!

Predobra zanje je še Radenska,
kol'k' so jih dal' na cesto - vsak pozna!

Gotovo zdaj ni čas, da se nazdravlja,
ne da v senci se leže prebavlja:

BREZUPA, ŠKODE IN NATEGOV STANJE
ZAHTEVA OD VSEH NAS ODLOČNO DELOVANJE!!!

____________________________________________________

PRAZNIK HUMANISTIKE

Danes tu sedimo zbrani
humanistiki na čast,
prej kot srečni poklapani,
saj slavi se šef, oblast!

Ki podira, uničuje
javno dobro - ignorant,
podrejene ponižuje,
študij spravil je na kant!

Ki mu kritika nadlega
prej kot zaželjena je,
vsak od nas - ko gre kolega -
od sramu se stran ozre!

Ko študenta se poniža,
ko sodelavec trpi,
šef gostilni se približa,
tam objestno se masti!

Ni ga, ki se je upiral,
da ne bi
dobil košar'ce,
pa nikogar, ki b' nadziral,
kdo pobaše vse denarce!

Kar našpičita ušesa,

humanist in humanistka,
budno pišite, peresa,
kakšna se odvija čistka.

__________________________________________________________________
BODRILNA

Za FHŠ se je razdajal,
UP celo je razvajal,
ko je hotel nardit' red,
za Njim se je izgubila sled.

Človek danes res nasanka,
ki mu kritičnost ne manjka,
pač kot tukaj na Obali -
k ribam spat so ga poslali.

Privilegijem na škodo
akademsko je svobodo
cenil, čislal kot le kaj,
k nam ga več ne bo nazaj.

Vse Njegove pridobitve,
genialne vse rešitve,
kar je pač bilo za rabo,
brž je romalo v pozabo.

Pedagog je danes žrtev,
alademski duh je mrtev,
v kali je zatrt študent,
prosperira delikvent.

Ne upor, zmaguje tlaka:
skorajda ga ni junaka,
da se zoper vrh oglasi,
temni nas dušijo časi!

Kar je prav, je druga liga,
zakon je deveta briga,
preden je začel del'vat',
je pogorel sindikat.

Se odpika brez zamude
demokratične pobude,
kdor ni z vodstvom, ta je zoper,
brez moči je Plenum Koper.

Kjer bi moral argument
stati trden - kot cement,
nekaj izvito je iz trte,
krade učne se načrte;

poneverja se in laže,
pa ljudje dvoumne baže -
ki jim kak je Trst domet -
so zamenjali ugled.

Je predaval do včeraj,
od začetka pa za zmeraj
zvest poslanstvu in viziji,
ki ju dal je Teoriji;

kar uprava odlok mu da,
v njem - kot strela iz neba -
mu predoči vest bolečo,
naj drugod si išče srečo;

jim garal je skoz' brez veta,
dal najboljša svoja leta,
kdo ga bo imel na vesti,
njega, ki je zdaj na cesti?!

Vseh s to klavrno usodo
in brezdušnih šefov modo,
ki je ni še videl svet,
več je že kot trideset!

Kar je dobrega ostalo,
pahnila v demoralo
vladajoča je zalega,
čim se odkrižala je Njega.

V dobrem smislu agresivni
brez poleta so, pasivni ...
A naj ve se: upanje
je pač zadnje, ki umre!

Kaj naj zdaj nas navdihuje,
ko se kloni, obupuje?
Kaj je tisto, kar nam manjka,
zmage željnim in obstanka??

Kaj v najtemnejši noči
na pomoč lahko priskoči,
da spet zberemo pogum,
že zavrženi razum???

Da zatirani se odzove,
spone odvrže in okove,
da mu jutri lep in mil
bo na obzorju svetli cilj!

Da kdor ni častil pravice,
se lahko mu pljune v lice,
povračilo - da bo joj! -
da mu naš pravični boj!!

Da nam Zakon in Svoboda
bosta gospodar, ne oproda,
da kdor je lagal in kradel,
v siju njunem bo propadel!!!

TO NJEGOV JE DUH –
ŠE ŽIV,
MORDA ON NEKOČ
BO KRIV,
DA KDO OD NAS
ČEZ MNOGO LETURESNIČI BOLJŠI SVET!

Razočarani Liberalec
in
Koseski 3000

RADO BOHINC - ODSTOPI !

2010-09-02T07:26:00.000-07:00

Študentom Fakultete za humanistične študije in Civilni iniciativi Alternativa Obstaja je dovolj malomarnega in škodljivega vodenja Univerze na Primorskem s strani rektorja Radota Bohinca, ki s svojo pasivnostjo in nesposobnostjo ter prioritetni skrbi za ohranitev svojega stolčka, odločno prispeva k razpadu univerzitetnega prostora na južnem primorskem.

Študentje Univerze na Primorskem smo najprej maja lansko leto opozarjali rektorja na nepravilnosti na Fakulteti za Management (FM) in zahtevali ukrepe zoper takratnega dekana Egona Žižmonda, ki je bil najbolj odgovoren za nepravilnosti v poslovanju fakultete in odgovoren za prodajo diplom in okoriščanje na račun študentov in študentk. Takrat je rektor skrival poročilo o nepravilnostih na fakulteti in želel očitne kriminalne mahinacije pomesti pod preprogo ter javno izjavil, da bo v kolikor bodo zaradi poslovanja na FM sproženi kazenski postopki nepreklicno odstopil. Šele pod pritiskom medijev, informacijske pooblaščenke, Komisije za preprečevanje korupcije in pod pritiskom študentskega sveta univerze k odstopu, je z zelo zakasnelimi ukrepi sprožil postopke, ki so privedli do odstavitve dekana Egona Žižmonda. Prek kratkim so mediji poročali, da so vpleteni v nepravilnosti na FM kazensko ovadeni, kar je potrdilo študentska opozarjanja, zato je napočil čas, da gospod Rado Bohinc nepreklicno odstopi!

Nadalje smo študentje Fakultete za humanistične študije (FHŠ) opozorili rektorja, da se vodstvo FHŠ poslužuje nezakonitih in totalitarnih ukrepov, saj so pred tremi meseci brez utemeljenih razlogov odpustili 35 doktorjev in doktoric znanosti ter asistentov in asistentk. Rektor zopet ni bil kos svoji funkciji in je medlo v javnem pismu odgovoril, da obžaluje, ker se razprava o kadrovskih čistkah odvija v medijih in ne znotraj univerze. Pri tem pa ne opazi svoje odgovornosti in pasivnosti ter neodzivnosti, ki je dejansko prisilila odpuščene in zavržene profesorje in profesorice, da se obrnejo k medijem. Zahtevamo, da gospod Rado Bohinc pobere svoja šila in kopita in se odstrani z Univerze, dokler je še čas, saj je v nasprotnem primeru Univerza na Primorskem obsojena na propad.

Rektor se ne odziva na zmanjševanje financiranja naših univerzitetnih programov, se ne odziva, ko se politika in gospodarstvo vmešavata v avtonomijo univerze in fakultet, se ne odziva, ko psevdoznanstveniki vpeljujejo v znanost točkovni sistem, ki ne temelji na kvalitativnem znanstvenem delu, temveč na kvantitativnem produciranju kvazi akademskih zmazkov, se ne odziva, ko že ves evropski akademski prostor glasno opozarja na negativne posledice bolonjske reforme, temveč s svojimi direktivami raje prilagaja univerzo »tržnim razmeram. Pri tem je naklonjen zaposlovanju pedagoškega in raziskovalnega kadra za določen čas, odstranjevanju rednih profesorjev, ki so »predragi« ali pač »preveč kritični«.

Rado Bohinc ne samo, da molče in kimajoče podpira vse te neoliberalne ukrepe politike in Vlade RS, temveč je ključni posrednik pri vpeljavi teh neoliberalnih ukrepov na univerzo, ter najbolj odgovorna oseba za vztrajno degradacijo avtonomije univerze, katastrofalno nizek ugled univerze in šokantno nizek vpis novih študentov in študentk na Univerzo na Primorsko, predvsem na FHŠ. Skrajni čas je, da se Rado Bohinc odstrani iz univerzitetnega prostora in se vrne v politikanske vode, kjer mu je tudi mesto.

V prihajajočih dneh in mesecih bomo študenti in študentke Univerze na Primorskem naredili vse kar je v naših močeh, da umaknemo s pozicije rektorja osebo, ki očitno svoji nalogi ni kos. Na vse večje probleme univerze, določenih fakultet in na splošno visokošolskega in univerzitetnega prostora nima rešitev, oziroma se napačno odziva.

Za dosego našega cilja smo v naslednjih mesecih pripravljeni tudi prekiniti pedagoški proces na fakultetah in ponoviti evropsko leto 1968, oziroma leto 1971!