Spreminjanje izobraževalnih paradigem

aLtErNaTiVnA pOeZiJa

KATASTROFA A LA RIBJI TRIS

Gospoda imajo odličen tek,
medtem pa ruši in podira se vsevprek:

Na stran naj dajo 'koj rižoto s škampi,
če prazni vseh profesorjev so vampi!

Namest' da obedujejo ribji tris,
skrbi naj raje jih na faks vpis!

Kaj 'če v želodcih riba jim jadranska,
ko matra vse nas izguba velikanska!

Naj se zatakne v grlu jim carpaccio,
saj so univerzo celo imeli za igračo!

Kaj mar jim sladka panna cotta,
po vesoljni akademi šla bo njih sramota!

Ne, niso vredni žlahtnega roseja,
pač nimajo ugleda, pedigreja!

Zanima naj jih ne penina rujna,
prestopkov in prevar je cela vrsta bujna!

Predobra zanje je še Radenska,
kol'k' so jih dal' na cesto - vsak pozna!

Gotovo zdaj ni čas, da se nazdravlja,
ne da v senci se leže prebavlja:

BREZUPA, ŠKODE IN NATEGOV STANJE
ZAHTEVA OD VSEH NAS ODLOČNO DELOVANJE!!!

____________________________________________________

PRAZNIK HUMANISTIKE

Danes tu sedimo zbrani
humanistiki na čast,
prej kot srečni poklapani,
saj slavi se šef, oblast!

Ki podira, uničuje
javno dobro - ignorant,
podrejene ponižuje,
študij spravil je na kant!

Ki mu kritika nadlega
prej kot zaželjena je,
vsak od nas - ko gre kolega -
od sramu se stran ozre!

Ko študenta se poniža,
ko sodelavec trpi,
šef gostilni se približa,
tam objestno se masti!

Ni ga, ki se je upiral,
da ne bi
dobil košar'ce,
pa nikogar, ki b' nadziral,
kdo pobaše vse denarce!

Kar našpičita ušesa,

humanist in humanistka,
budno pišite, peresa,
kakšna se odvija čistka.

__________________________________________________________________
BODRILNA

Za FHŠ se je razdajal,
UP celo je razvajal,
ko je hotel nardit' red,
za Njim se je izgubila sled.

Človek danes res nasanka,
ki mu kritičnost ne manjka,
pač kot tukaj na Obali -
k ribam spat so ga poslali.

Privilegijem na škodo
akademsko je svobodo
cenil, čislal kot le kaj,
k nam ga več ne bo nazaj.

Vse Njegove pridobitve,
genialne vse rešitve,
kar je pač bilo za rabo,
brž je romalo v pozabo.

Pedagog je danes žrtev,
alademski duh je mrtev,
v kali je zatrt študent,
prosperira delikvent.

Ne upor, zmaguje tlaka:
skorajda ga ni junaka,
da se zoper vrh oglasi,
temni nas dušijo časi!

Kar je prav, je druga liga,
zakon je deveta briga,
preden je začel del'vat',
je pogorel sindikat.

Se odpika brez zamude
demokratične pobude,
kdor ni z vodstvom, ta je zoper,
brez moči je Plenum Koper.

Kjer bi moral argument
stati trden - kot cement,
nekaj izvito je iz trte,
krade učne se načrte;

poneverja se in laže,
pa ljudje dvoumne baže -
ki jim kak je Trst domet -
so zamenjali ugled.

Je predaval do včeraj,
od začetka pa za zmeraj
zvest poslanstvu in viziji,
ki ju dal je Teoriji;

kar uprava odlok mu da,
v njem - kot strela iz neba -
mu predoči vest bolečo,
naj drugod si išče srečo;

jim garal je skoz' brez veta,
dal najboljša svoja leta,
kdo ga bo imel na vesti,
njega, ki je zdaj na cesti?!

Vseh s to klavrno usodo
in brezdušnih šefov modo,
ki je ni še videl svet,
več je že kot trideset!

Kar je dobrega ostalo,
pahnila v demoralo
vladajoča je zalega,
čim se odkrižala je Njega.

V dobrem smislu agresivni
brez poleta so, pasivni ...
A naj ve se: upanje
je pač zadnje, ki umre!

Kaj naj zdaj nas navdihuje,
ko se kloni, obupuje?
Kaj je tisto, kar nam manjka,
zmage željnim in obstanka??

Kaj v najtemnejši noči
na pomoč lahko priskoči,
da spet zberemo pogum,
že zavrženi razum???

Da zatirani se odzove,
spone odvrže in okove,
da mu jutri lep in mil
bo na obzorju svetli cilj!

Da kdor ni častil pravice,
se lahko mu pljune v lice,
povračilo - da bo joj! -
da mu naš pravični boj!!

Da nam Zakon in Svoboda
bosta gospodar, ne oproda,
da kdor je lagal in kradel,
v siju njunem bo propadel!!!

TO NJEGOV JE DUH –
ŠE ŽIV,
MORDA ON NEKOČ
BO KRIV,
DA KDO OD NAS
ČEZ MNOGO LETURESNIČI BOLJŠI SVET!

Razočarani Liberalec
in
Koseski 3000