Pismo odvetnice Nine Zidar Klemenčič

nina zidar klemencic

Kapitalističen napad na nedolžne posameznike in člane AO

Zadnji mesec se je na medmrežju pojavil anonimni spletni blog Razkrinkan Sintal in tudi facebook profil z istim imenom, ki objavlja dokumentacijo o kršitvah delovne zakonodaje s strani podjetja Sintal d.d. in opozarja na številne nepravilnosti s strani podjetja.

Vodilni v podjetju so takoj sprožili akcijo lova na čarovnice in skušajo na vsak način utišati vse javne objave o nepravilnostih, ki jih že leta izvajajo nad delavci, zato so se takoj ob pojavu blog strani in facebook profila Razkrinkal Sintal, spravili na štiri naključne posameznike, med njimi tudi člani Civilne iniciative Alternativa Obstaja, ki s portalom in facebook stranjo nimajo nikakršne veze in so jim preko Odvetniške družbe Zidar Klemenčič poslali grozilno pismo v katerem jih obtožujejo za odgovornost za objavo škodljivih informacij o podjetju Sintal d.d. in njenemu zakonitemu zastopniku Robertu Pistotniku (7.najbogatejši Slovenec) ter jim grozijo, da bodo zoper njih sprožili civilnopravne in kazenske postopke.

Edini greh dveh izmed štirih obtožencev je javno komentiranje objav na anonimnem profilu Razkrinkan Sintal, medtem ko se druga dva obtoženca nista poslužila niti komentiranja na profilu, temveč sta le facebook prijatelja tega profila. Gre za nedopustno nadlegovanje in izvajanje pritiska zasebnega podjetja nad posamezniki, ki želijo le javno opozoriti na kršitve zakonodaje.

Podjetje bi se moralo v prvi vrsti posvetiti resničnim vzrokom, ki so povzročili upor in kritike delavcev njihovega podjetja in bi moralo v najkrajšem času odpraviti kršitve delovne zakonodaje, ne pa da se spušča v inkvizicijski pregon posameznikov in želi tem ljudem preprečiti temeljno človekovo pravico do svobode govora.

15.oktobra vsi na ulice!

Skupna izjava udeležencev in udeleženk Hub Meetinga v Barceloni
by blanco IWW NEVIDNI DELAVCI SVETA - Wednesday 21 September 2011 http://www.blogger.com/img/blank.gif
http://www.njetwork.org/Skupna-izjava-udelezencev-in

Mi, mreže in posamezniki ter posameznice, ki smo sodelovali na Hub Meetingu v Barceloni od 15. do 18. septembra, zavračamo zategovanje pasov (austerity) kot način reševanja krize, saj predpostavlja avtoritarno in antidemokratično upravljanje s skupnim bogastvom.

Politike zategovanja pasov in rezov obsojamo zato, ker povečujejo neenakosti in so neposreden napad na stebre blaginje evropskih držav in na socialne pravice, ki jih ti stebri garantirajo in so bile izborjene v številnih družbenih bojih.

Politike zategovanja pasov dajejo prednost privatnim ekonomsko finančnim interesom, ki so odgovorni za model ekonomskega razvoja, ki je sprožil trenutno krizo. Ta ni zgolj ekonomska, ampak je politična kriza. Je vrhunec zloma evropskega socialnega pakta in razkriva nezmožnost sistema političnih strank, da bi upravljal skupno dobro.

Soočeni z materialno in eksistencialno prekernostjo zahtevamo demokratizacijo ekonomije in evropskega vladovanja, ki lahko omogoči izgradnjo novega modela blaginje, ki sloni na dveh stebrih: minimalen zagarantiran dogodek za vse in dejanski ter svoboden dostop do socialnih pravic in do skupnih dobrin (zdravje, izobrazba, stanovanje, okolje, znanje...)



Da bi lahko zgradili takšen model, je nujna konstrukcija evropske socialne, fiskalne in proračunske politike in verifikacija (zaustavitev izterjave) dolgov. Nujen, čeprav ne zadosten pogoj je tudi priznanje novega kataloga socialnih pravic, med njimi pravice do bankrota posameznikov: rešimo ljudi, ne banke. Nadalje smo prepričani, da je treba zagarantirati neodvisnost spleta in svoboden dostop do njega, do spoznanj in izobrazbe, proti dinamikam privatizacije in oblagovljenja znanja.

V situaciji prekernosti in rastoče brezposelnosti je položaj migrantov najbolj očiten primer razgradnje delavskih pravic in razvrednotenja produktivne aktivnosti. Položaj migrantskih delavcev je model, ki ga hočejo vsiliti vsem delavcem. Zato zahtevamo ločitev pogodbe o delu od socialnih, političnih in državljanskih pravic. Prav tako zahtevamo priznanje teh pravic vsem migrantom, ki bivajo v evropskih državah: vsi smo migranti in nihče ni ilegalen.

Preoblikovati moramo modele demokracije in si ponovno prilastiti politiko na način neposredne participacije v vseh domenah družbenega, političnega in ekonomskega življenja. Obstoječi model predstavniške demokracije ne deluje: nihče nas ne predstavlja.

Vse to so razlogi za skupen poziv, da vsi 15. oktobra izrazimo svoje zavračanje politik izhoda iz krize in zahtevo po resnični demokraciji.

Ničesar za izgubiti, vse za pridobiti!

Odprto pismo Tomažu Šalamunu

Vsakič, ko preberem (nazadnje v Mladini, v letošnji poletni izdaji) tvojo – ne vselej čisto enako – zgodbo o najinem prijateljevanju v 60. letih, se počutim bedasto, nato pozabim nanjo. Ko sem jo slišal od skupnih znancev v tujini, sem pač zanikal sleherno odgovornost za to, kar počneš. Če sem te tedaj, kakor si dostikrat rekel, jaz pripravil do tega, da si začel pesniti, je to mogoče pojasniti bolj s tvojo formo mentis kakor s kakim mojim prizadevanjem. Če te nisem, so tvoje komemoracije podobne vračanju simptoma, s čimer naj se ukvarja nekdo drugi, jaz sem se s tako praktično psihoanalizo že preveč. Morebiti pa imajo neki drug namen, za katerega bi rad videl, da se me ne tiče.

In to tem manj, če upoštevam tvoje »vplivno območje«, kakor je opisano v Wikipedii. V trenutku, ko sem tik pred svojo sedemdesetletnico na tem, da me na UP (FHŠ) tako ali drugače izničijo, mi vzamejo dom, čast in dobro ime s poltronimi mahinacijami, kakršnih nisem doživel nikoli prej, ti nekaj pripoveduješ nekakšni dragocenosti Taje Kramberger in mene za Koper (?! Zakaj ne kar za »Koprski dragulj«? ), ne da bi se ti sanjalo, kaj sva delala, jaz skoraj pol stoletja, Taja Kramberger vsaj petnajst let. Navsezadnje: od kod tebi in agensom lokalnega zatočišča za stremuške sošolce, sorodnike in druge prijatelje pravica, da, nevedni, kakršni ste, razsojate o najini vrednosti, kakor da ste pokrovitelji vsega, kar živi ali je živelo.

Seveda, na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ti pripravljajo jubilejno fešto (nemara tudi častni doktorat, kakršnega je dobil Rebula), ki jo potrebuješ za kdove kaj, na kateri bodo lokalni in nemara celo panslovenski slovenisti ponavljali to, kar pripoveduješ sam o sebi. Kakor kaže, te ne moti posebno, da so tvoji koprski slavitelji tako rekoč včeraj izvedli ideološko in intelektualno čistko, ki je pometla z vsemi ljudmi, ki so bili dejansko ali potencialno kaj vredni v intelektualnem svetu, da so skratka izpeljali lokalni intelektualni genocid z vsaj nacionalnimi dolgoročnimi posledicami, da so kriterija inteligentnosti in kompetentnosti nadomestili s kriteriji servilnosti in pohlevnosti? Da so ljudi, sposobnejše in vrednejše od sebe, intelektualno in socialno deklasirali in eksistenčno (za enkrat zgolj) ogrozili? Tudi z goljufivim posegom v prijateljstva v tujini (k sreči še zdaleč ne vedo za vsa).

Zadeva se mi zdi še tem bolj degutantna, ko v intervjuju za Mladino izjavljaš: »Karkoli se zgodi, to ni več eksistenčno nevarno.« In misliš na današnjo državo. Kdaj in kaj pa je po tvoje eksistenčno nevarno? Ali ljudje, ki ne morejo dobiti dela ali so bili pregnani z delovnih mest zaradi špekulacij in diskriminacije, zlasti najbolj izobraženi in nadarjeni, ki bežijo iz te države, to najbrž počnejo zaradi zabave? Nemara pa jih žene altruizem do patentiranih ponarejenih veličin, ki v teh krajih s svojih uzurpiranih pozicij od nekdaj skrbijo za vladavino izprijenosti, endemično topoumnost in homogenost. In o tem, da današnje dogajanje ni eksistenčno nevarno, govoriš prav ti, ki se ti je zdelo, da si eksistenčno ogrožen, če ti nečesa niso pri priči objavili. Sicer pa si bil tudi v socialistični Jugoslaviji deležen privilegijev vseh vrst – od mile policijske obravnave, prek članstva v DSP in dodelitve stanovanja, objavljanja knjig, do vsaj toleriranja če že ne omogočanja bivanja v ZDA, štipendij itn. Ti, ki si si prizadeval, da bi tudi prek »sorodstvenih strategij« pripadal tedanji crème de la crème.

Želim si, da bi imel vsaj toliko taktnosti, da me ne vpletaš več – ne javno in ne zasebno – v zgodbe o svoji karieri­, za katero nisem prav nič zaslužen in odgovoren. Pa niti v druge zgodbe ne.

Karkoli boš storil, bo več kakor zgolj stvar okusa.

Uspešno proslavljanje jubileja ti želim.

Braco Rotar

Razredni boj onkraj stavke

V soboto 10.09.2011 je ekipa [A]Infoshop-a v svojih prostorih na Metelkovi v Ljubljani organizirala srečanje in diskusijo z naslovom Razredni boj onkraj stavke.

Na diskusijo je bilo povabljenih več gostov iz Kopra in sicer predstavnik Sindikata IPS delavcev v Luki Koper Predrag Topić, predstavnik Sindikata žerjavistov Luke Koper Boris Bradač in predstavnik civilne iniciative Alternativa Obstaja Mile Zukić, ki je vse dni stavke aktivno podpirala delavce Luke Koper.
Poleg povabljenih gostov iz Primorske so v diskusiji aktivno sodelovali tudi drugi gosti in predstavniki organizacij, ki so podpirali stavko v Luki Koper (IWW-Nevidni delavci sveta, OSA Zasavje, Federacija za anarhistično organiziranje, Gibanje Mi smo Univerza in drugi).

Pogovor se je predvsem nanašal na poletno dogajanje v Luki Koper, ko je prišlo do odmevne stavke žerjavistov in delavcev IPS, ki je za osem dni ustavila edino slovensko pristanišče.

Predstavnik Sindikata IPS delavcev Predrag Topić je predstavil trenutna neuspešna pogajanja z upravo Luke Koper in je z obžalovanjem ugotavljal, da se Uprava Luke Koper ne drži dogovora, ki je bil sklenjen ob koncu stavke, da se nad delavci IPS po koncu stavke izvaja še večji pritisk in mobing, da nekatere stavkajoče delavce delodajalci od stavke naprej niso več klicali na delo in končno da je stanje danes, mesec dni po stavki slabše kot je bilo pred stavko. Zato obstaja velika verjetnost, da se v kolikor ne bo prišlo do premikov v pogajanjih, zopet ponovi "kapija" (stavka). Izpostavil je tudi, da po mesecu dni pogajanj v sindikatu ocenjujejo, da so se prenaglili s podpisom dogovora z Upravo Luke Koper o prekinitvi stavke, saj jih uprava še vedno podcenjuje in ne jemlje za enakopravne partnerje pri pogajanjih.
Podobno je izpostavil predstavnik Sindikata žerjavistov Boris Bradač, ki je omenil, da Uprava pripravlja in izobražuje rezervno armado žerjavistov, ki dobijo zaposlitev pod pogojem, da niso člani Sindikata žerjavistov, saj bi lahko ti delavci odigrali ključno vlogo v primeru nove stavke v Luki Koper, ker bi lahko na žerjavih nadomestili stavkajoče člane Sindikata žerjavistov.



Čeprav se na prvi pogled zdi, da je rezultat stavke grenko-sladkega priokusa, so gosti vendarle izpostavili, da gre za pomemben korak, saj kljub temu, da ni prišlo do nekih radikalnih sprememb, je že dejstvo, da so se postavili temelji, ki omogočajo lažjo nadaljnjo samoorganizacijo delavcev pri podizvajalcih in so se postavili temelji, ki so izjemno pomembni za nadaljni boj delavcev (saj bodo preko kolektivne pogodbe lahko nastopali skupaj in bili formalno zaščiteni pred zlorabami podizvajalcev). Poleg tega ne gre pozabiti dejstva, da so se prvič na stavki v Sloveniji povezali delavci in intelektualci ter širša mreža podpornikov, in tako se je stkala močna solidarnostna vez med stavkajočimi delavci in njihovimi podporniki (različne civilne iniciative, društva, organizacije, gibanja, akademiki,.), kar pa je tudi edina pot za dosego širših družbenih sprememb v Sloveniji in širše. Navsezadnje pa je velik uspeh delavcev IPS tudi v tem, da so se kljub ogromni razpršenosti (43 različnih delodajalcev) samoorganizirali in so z ustanovotvijo Sindikata IPS ter stavko dosegli, da se jih je začelo obravnavati kot legitimne zastopnike najbolj izkoriščane delovne sile v Luki Koper.

Diskusija je izpostavila tudi precedenčne primere solidarnosti med delavci in sicer najprej med žerjavisti in IPS-ovci, ki se zavedajo, da močno delavstvo v Luki pomeni lažje doseganje delavskih pravic ter nato še čezmejna solidarnost med delavci iz drugih luk (Trst, Rijeka), saj so bili predstavniki delavcev teh dveh luk vsakodnevno v prvih vrstah stavke v Luki Koper. Poleg tega je zanimivo omeniti dejstvo, da so predstavniki sindikatov teh dveh sosednjih luk opozorili svoje uprave, da solidarnostno ne bodo sprejeli v svojo luko nobene ladje, ki bi želela pretovoriti svoj tovor namesto v Kopru, v eni izmed njihovih luk in da jih bodo solidarnostno bojkotirali.

Tako gosti kot tudi predstavniki različnih organizacij so obsodili vlogo t.i. "žutih" sindikatov, torej tistih uradnih sindikatov, katerih šefi vse prevečkrat gledajo le na lastne koristi in so zlizani z upravami, pozabljajo pa na delavce? Izpostavila se je izjemno negativna vloga predstavnikov Sindikata pristaniških delavcev (Gašper Mislej, Davorin Petaros), ki stavke ni podprl, oziroma se je oklepal retorike, ki jo je uporabljala Uprava Luke Koper, ter je kot tak povsem zatajil in je izdal poslanstvo zaradi katerega sploh obstaja. Predstavniki tega sindikata ne samo, da so izdali delavske vrednote, temveč so celo s poizkusi diskreditacije stavkajočih delavcev, diskreditacije Sindikata žerjavistov in Sindikata IPS ter navsezadnje s poizkusi diskreditacije delavskega direktorja Matjaža Stareta, ki je javno podprl stavko, sodelovali z roko v roki z Upravo Luke Koper in so za njih opravljali umazane posle. Sodelujoči na razpravi so se strinjali, da so za trenutno slabo stanje delavstva v Sloveniji v veliki meri odgovorni prav taki in podobni sindikati, ki teptajo ideje solidarnosti med delavci in delavske vrednote ter pravice, ki so jih delavci skozi težke razredne boje skozi večdesetletij izborili.

Zbrani aktivisti in predstavniki različnih organizacij so se na koncu strinjali s tem, da bodo v primeru nove stavke v Luki Koper delavcem nudili vso razpoložljivo podporo in jih bodo tudi fizično podprli in spremljali pred Luko Koper vse dni stavke, tako kot so jih spremljali že na prvi stavki.

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja je vse zbrane organizacije, iniciative, akademike in podpornike pozvala, da se kaj kmalu zopet pridružijo delavcem na "kapiji" pred Luko Koper v nov razredni boj, do dokončne zmage.

Mile Zukić

(a)Infoshop, 10.9.20h - Razredni boj onkraj stavke

http://a-infoshop.blogspot.com/2011/09/program-1092011.html

Srečanje in diskusija:
Razredni boj onkraj stavke

Sobota 10. september, ob 20. uri

Vroče poletje so začinile številne delavske stavke po Sloveniji. Najodmevnejša je bila stavka žerjavistov in delavcev IPS v Luki Koper, ki je za osem dni ustavila to slovensko pristanišče. S protagonisti in podporniki stavke se bomo pogovarjali o izkušnjah stavke v Luki Koper, delavski solidarnosti in perspektivah boja za delavske ter socialne pravice v prihodnje.