Drugi AntiFA seminar na FDV – 2. november ob 17:00 uri (predavalnica 10)
Na drugem AnfiFA seminarju v letošnjem šolskem letu, kjer bomo nadaljevali z aktualizacijo misli o sodobnih fašističnih praksah, bo govora o kolonializmu. Če so države razvitega Zahoda v preteklosti uporabljale argumente razuma, napredka in civilizacije, ko so odhajale na svoje odkrite osvajalske pohode, so danes neo-kolonialistične prakse brez dvoma postale precej bolj subtilne in prikrite. Kolonialistični pristopi so torej privzeli mehkejše ideološke oblike.
Gostje na okrogli mizi:
- mag. Eyachew Tefera, direktor Inštituta za Afriške študije
- dr. Bojan Baskar, red. prof. za področje socialne antropologije na Filozofski fakulteti
- Gašper Pleško, poznavalec razminiranja in uničevanja odvečnih zalog streliva
- Rok Kovač, doktorski študent Balkanologije na FDV
- dr. Darij Zadnikar, doc. na Pedagoški fakulteti in aktivist
- dr. Mirko Mrčela, strokovnjak za post-kolonialno indijsko književnost
- moderator: Jernej Prodnik, asist. na Katedri za medijske in komunikacijske študije, FDV
Teme, ki se jih bomo dotaknili in bodo vodile v širšo debato z vključevanjem prisotne publike, bodo obsegale, ne bodo pa omejene na:
- Sodobne oblike kolonializmov: neokolonializem kot kolonialistična praksa z drugačnimi sredstvi
- Idejna in zgodovinska povezanost med fašistoidnimi in kolonialističnimi praksami ter pristopi
- Humanitarni (kolonialistični) intervencionizem
- Nasilje mednarodnih institucij in vzdrževanje stanja odvisnosti
- Oblike upora proti kolonializmu: diskurzi in prakse post- ter anti-kolonializma
Jasno je, da trdim imperialističnim posegom zagotovo še ni povsem odklenkalo; a okupacija Iraka, ki še vedno traja in se lahko jemlje kot klasičen primer tovrstne intervencije, že od začetka ni imela res široke podpore v mednarodni skupnosti. Takšni solistični pristopi posameznih držav v dobi, ki se približuje multipolarnosti in se jo opisuje tudi z besedo Imperij, v skladu s še vedno živo doktrino političnega realizma vedno teže usklajujejo interese vseh relevantnih političnih ter ekonomskih akterjev. Ob tem morajo namreč vsaj formalno pridobivati tudi legalnost in legitimnost za svoje posege - pomembna ovira pri tem so (poleg praviloma zmeraj uporniških okupiranih območij) vedno ostrejša nasprotovanja domačih javnosti proti takšnim posegom, od katerih je neposredno odvisen obstanek nacionalnih elit.
A za nadvse slične cilje se zato pogosto izkorišča drugačne tipe intervencij, kamor lahko uvrstimo deklarativno samo-obrambne posege zaradi terorističnih in podobnih »groženj«, grajenje za Zahodne družbe primernih oblik političnih skupnosti, ali humanitarne intervencije, ki so pogosto le krinka za mehke oblike kolonialnih praks - sem tako brez dvoma spadajo kulturni, ekonomski ali politični imperializem kot tudi uveljavljanje partikularnih interesov zainteresiranih strani, ki se predstavljajo kot človekoljubne reševalne akcije.
Eden izmed takšnih nedavnih primerov je brez dvoma Afganistan, kjer so danes v ospredju ekonomski interesi največjih korporacij in finančnih institucij (ali celo ustvarjanje praznih listov), ki so brez kakršnekoli demokratične odgovornosti za svoje početje; ali če se pogledamo v bližnjo soseščino, kjer se seveda nikoli ne bo pozabilo Kosova. Toliko bolj zaskrbljujoče dejstvo torej je, da se danes lahko dober posel kuje celo iz tako deklarativnih človekoljubnih akcij kot so akcije za razminiranje v nekem prostoru, pomoč pri gradnji »političnih institucij«, odstranjevanje nevarnega orožja ali ohranjanje človekovih pravic.
Na drugem AntiFA seminarju, ki bo 2. novembra ob 17:00 uri v predavalnici 10 (FDV), bomo torej razpravljali tako o zgodovinski povezanosti med kolonializmom in fašističnimi praksami, kot tudi o sodobnih neo-kolonialnih praksah in načrtnem ustvarjanju dominacije ter odvisnosti. V tej optiki je pravilo takšno, da - če uporabimo besede Adorna in Horkheimerja, »kar se upira, sme preživeti samo tako, da se pridruži.«
Južno od meje, projekcija dokumentarnega filma
Okrogli mizi bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma South of the Border (Južno od meje; 2009, 78 minut), ki se prav te dni predvaja po neodvisnih kinematografih v ZDA in festivalih drugod po svetu. Film reflektira dominantno medijsko prikazovanje južnoameriških političnih predstavnikov in podaja njihov vpogled na aktualne družbeno-politične procese, ob tem pa izpostavlja tudi problematičnost prostotržnih politik. Avtor je v filmu spregovoril s skoraj vsemi izvoljenimi predstavniki tega prostora, med drugim z Luizom Inaciom Lulo da Silvo, Fernandom Lugom, Rafaelom Correo, Cristino Fernandez de Kirchnerjevo, Evom Moralesom in Raulom Castrom, osredotočil pa se je predvsem na Huga Chaveza.
»Mislim, da je projekt izšel predvsem iz demoniziranja južnoameriških voditeljev s strani Ameriških medijev. In bolj ko smo se vanj vključevali, bolj je postajal več kot le to. Najbrž se zavedate, da so ti mediji Južno Ameriko razdelili na ''slabo levico'' in ''dobro levico''.« (Oliver Stone)
Režija: Oliver Stone (Platoon, Wall Street, JFK, Nixon etc.)
Scenarij: Tariq Ali, Mark Weisbrot
Več informacij:
http://www.southoftheborderdoc.com/
en.wikipedia.org/wiki/South_of_the_Border_%28film%29
Vabljeni na debato!
Ni komentarjev:
Objavite komentar