Tovarne delavcem

Kako se boriti z izkoriščevalskimi delodajalci in njihovimi lastniki...oziroma eden od receptov kako premagati kapitaliste...

...primer tovarne keramičnih ploščic v Neuquénu v Argentini, kjer je do leta 2001 vladal režim podoben zaporniškemu, zaposleni so morali nositi uniforme različnih barv, skladno z delom, ki so ga opravljali, na njih pa številke. Počilo je junija 2000, ko je zaradi neustrezne zdravniške pomoči umrl delavec. To je bila kaplja čez rob delavskega nezadovoljstva v tovarni. In le kamenček v mozaiku splošnega nezadovoljstva delavcev, ki so takrat zasedli sto osemdeset tovarn zaradi neoliberalnih gospodarskih reform tedanje argentinske vlade. Nekaj več kot 300 zaposlenih je zasedlo tudi tovarno keramičnih ploščic, ki je danes znana po akronimu FaSinPat, Fabrica Sin Patrones ali Tovarna brez šefov. Delavcem samim je uspelo vzpostaviti proizvodnjo in v tovarni vpeljati demokratična notranja razmerja v odločanju. Tovarna uspešno posluje, se širi in postaja sinonim za uspešno delavsko kooperativo. Formalno lastninska razmerja z bivšimi lastniki in bankami še niso urejena, vendar je nova levosredinska vlada naklonjena Tovarni brez šefov, saj ji je omogočila, da se organizira kot delavska kooperativa. Tovarna posluje z dobičkom, vendar imajo vsi zaposleni enake plače. Ni nadrejenih in podrejenih, o vsem se dogovarjajo na skupščini. Povezali so se s študenti in ti so oblikovali nove sodobne motive na keramiki. Tovarna pa je tudi socialno in kulturno zaživela, saj v njej prirejajo koncerte alternativnih bendov, ki privabijo na tisoče ljudi z obrobja Neuquéna in iz sosednjih mest. Vse to poteka pod geslom, da »ne proizvajajo le keramike, ampak tudi drugačne družbene odnose«.


Dokaz da alternativa obstaja...