Obvestilo za medije Stavkovnega odbora stanovalcev delavskih domov pri IWW

Podjetje SCT Novista, kljub nedavnim drugačnim javnim zagotovilom direktorice Marjance Kaučič (http://www.zurnal24.si/osrednja-slovenija/zastonj-dom-in-kosilo-199583/clanek), skuša iz delavskega doma na Šmartinski 135 B in C izseliti bivšega delavca SCT Zuhdijo Nišića. V petek (28. januarja) ga je hišnik doma obvestil, da se mora do ponedeljka (31. januarja) izseliti, drugače ga bo izselila policija. Delavec je za SCT delal 12 let, a nikoli ni dobil pogodbe za nedoločen čas. SCT ima do njega neporavnane finančne obveznosti v obliki regresov za lansko in predlansko leto.



Kot smo zapisali v javni izjavi IWW (Nevidnih delavcev sveta) – samoorganizirane skupine delavcev SCT z dne 27. januarja (http://www.njetwork.org/Izjava-IWW-Nevidnih-delavcev-sveta) je uresničitev zahteve delavcev, da lahko ostanejo v delavskih domovih brezplačno, predpogoj za to, da lahko delavci uveljavijo svoje pravice, ki jih sistematično kršijo delodajalci in država. Brezplačno bivanje v delavskih domovih pomeni reševanje akutnih problemov delavcev, tako statusnih kot materialnih, brezplačno bivanje ne pomeni miloščine ali pomoči, ampak je pravica in konkreten mehanizem uresničevanja pravic delavcev. Ne pozabimo, da so bili delavci leta podvrženi režimu izkoriščanja, v katerem so bile sistematično kršene njihove pravice.

Z neplačevanjem najemnin delavci udejanjajo pravico do stavke, ki je ustavno zagotovljena in neodtujljiva pravica. Stavka je absolutno upravičena, saj je nesposobnost plačevanja najemnin posledica sistematičnega kršenja delavskih in socialnih pravic delavcem. Za takšno stanje so odgovorni delodajalci, z njimi povezana podjetja, ki upravljajo z delavskimi domovi in država Republika Slovenija, ki je uzakonila diskriminatoren režim migracij.

Pozivamo podjetje Novista, Generalno policijsko upravo in Ministrstvo za notranje zadeve, da takoj prenehajo z vsemi aktivnostmi izgona delavca Zuhdije Nišića iz delavskega doma na Šmartinski 135 B in C. Odgovorna podjetja (SCT in SCT-Novista) ter odgovorne državne institucije, v prvi vrsti Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za notranje zadeve pozivamo, da začno pogajanja s stavkajočimi najemniki delavskih domov. Družbena gibanja in civilno družbo pozivamo k solidarnosti s stavkajočimi in vsemi okradenimi delavci.

Ljubljana, 31.1.2011

Stavkovni odbor stanovalcev delavskih domov pri IWW

JE ŠOUP DNEVNA SOBA SEBASTJANA KOKLA?

V civilni iniciativi Alternativa Obstaja smo prvi začeli opozarjati na nepravilnosti na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem ( v nadaljevanju ŠOUP) in to počnemo konstantno že več kot 6 let (v prilogi). Nekateri člani civilne iniciative so se vsa ta leta javno izpostavljali z namenom opozoriti na sumljive finančne malverzacije dosmrtnega vodje ŠOUP Sebastjana Kokla in njegovih podrepnikov. Večkrat so pisali in govorili tudi o povezavah med zasebnima podjetjema Garmond d.o.o. in Duval d.o.o. in ŠOUP, kjer naj bi se po nekaterih pričevanjih in dokazih že več let kanalizirala javna študentska sredstva v zasebne žepe posameznikov. Lansko leto smo tudi pozvali Računsko sodišče RS, da izvede revizijo poslovanja na ŠOUP.
Naš namen je bil vedno vrniti študentsko organizacijo nazaj študentom in prekiniti s trenutno prakso izžemanja ŠOUP v prid koristoljubnih posameznikov. Skozi vsa ta leta smo bili večkrat deležni zastraševanj tako s strani osebnih pravnikov S.Kokla, ki so nam grozili s tožbami vsakič, ko smo javno opozarjali na konflikte interesov S.Kokla, ki je tudi predsednik stranke SD Koper in na sume gospodarskega kriminala, kot tudi s strani koprskih kriminalistov, ki so na podlagi krivih ovadb S.Kokla, ki so imele bolj namen zastraševanja, kot kaj drugega, obtoževali nekatere študente dejanj, ki jih ti nikoli niso storili.



Po vseh teh letih smo skupaj z ostalimi študentskimi iniciativami in posamezniki/cami, želeli le študentsko organizacijo, ki bi skrbela za dobrobit vseh študentov in študentk na Univerzi na Primorskem ter transparentno vodenje ŠOUP. S Sebastjanom Koklom je študentsko organiziranje na Primorskem dobilo vse prej kot to. Sebastjan Kokl si je ŠOUP dobesedno privatiziral, saj ga po njegovem niti izvoljeni študentski predstavniki v Študentskem zboru ŠOUP ne morejo zamenjati in od njega ne smejo zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki je pomembna za transparentno in zakonito delovanje ŠOUP. Sebastjan Kokl ima očitno težave s soočenjem z realnostjo, saj v svojih izjavah enači svojo dnevno sobo s ŠOUP in še vedno ne dojame, da je bil razrešen s svoje funkcije in da je napočil čas, da pobere šila in kopita.

Civilna iniciativa izraža vso podporo izvoljenim študentskim predstavnikom, ki skušajo urediti kaotično stanje na ŠOUP in skušajo odstaviti Sebastjana Kokla, ki že dolga leta ne predstavlja interesov študentske populacije. Obenem upamo, da bodo novoizvoljeni funkcionarji ŠOUP prekinili s trenutno prakso delovanja ŠOUP, da bodo prioritetno skrbeli za interese študentske populacije in da bodo skupaj s študentskimi poslanci na ŠOUP vrnili besedilo Statuta ŠOUP nazaj v prvotno obliko.


Še enkrat javno pozivamo širšo civilno skupnost, Računsko sodišče RS, Davčni inšpektorat RS in koprske kriminaliste, da se končno lotijo dela in raziščejo sumljive posle, ki se dogajajo na ŠOUP že slabo desetletje.

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja

Priloga :
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2010/04/akcija-koklijada.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2010/03/pismo-aleksandra-kabanice-o-soup.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/11/pismo-podpore-miletu-zukicu.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/11/pismo-podpore-studentom-univerze-na.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/11/cas-je-za-odstop-sd-jevega-kokla-in.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/10/na-angelin-mina-bulic-post-odgovarjam-s.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/10/zakaj-bo-petkova-studentska-volilna.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/06/sd-jeva-oljka-s-paraziti.html http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/06/alternativa-obstaja-podpira-studentski.html
http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2009/05/v-koprucapodistriakopar-se-je.htmlhttp://alternativa-obstaja.blogspot.com/2008/06/drubena-apatija.html

Marinaleda - alternativa, ki deluje

Boris Vasev, MLADINA 27. 06. 2008, 14:08, Svet

V majhnem mestu na jugu Španije so uvedli družbeno lastnino, končali brezposelnost in se odločili uresničiti utopijo.


V Marinaledi je vsakdo upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom

Že res, da parlamentarna demokracija, kot jo poznamo v Sloveniji, vlada v praktično vseh kotičkih Evrope, vseeno pa obstaja kraj v Evropski uniji, kjer se družbeno in politično življenje odvija po drugačnih principih. Mesto Marinaleda v Andaluziji na jugu Španije je primer, ki kaže, da je mogoče družbo urediti tudi na način, ki je večini Evropejcev že tuj ali pa ima celo negativen prizvok.

V Marinaledi so namreč uvedli družbeno lastnino, prebivalci so zaposleni večinoma v zadrugah, delajo na polju in v tovarni, enakost je potrjena tudi pri plačah, politično odločanje pa je neposredno.Primer Marinalede, sicer kraja z malo manj kot tri tisoč prebivalci, je zaradi tega in svoje zgodovine posebnost Španije.

Prelomnica so bile prve demokratične volitve po padcu Francovega režima, na katerih je v kraju prepričljivo zmagal Kolektiv delavske enotnosti (Colectivo de Unidad de los Trabajadores). Demokracijo so vzeli zares in na samem začetku politično odločanje prenesli na same prebivalce, ki se o vsem dogovarjajo na rednih skupščinah v vsaki soseski in na generalni skupščini, kjer se zberejo vsi prebivalci kraja. »Politična demokracija brez ekonomske enakopravnosti je skoraj vedno lažna«, meni župan Juan Manuel Sánchez Gordillo, zato je bil največji izziv za novo oblast končati perečo revščino, ki je bila sicer tradicionalno značilna za jug Španije.

Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila namreč brezposelnost v Marinaledi več kot sedemdeset odstotna, to pa so lahko spremenili samo s pridobitvijo obdelovalne zemlje. Ker v Andaluziji dva odstotka posestnikov poseduje petdeset odstotkov zemlje, so se odločili za zasedbo dela posesti »El Humoso« v lasti veleposestnika vojvode del Infantada. Po več kot desetletju boja, ki je vključeval tako zasedbe kot ulične proteste in gladovne stavke ter posledično tudi številne aretacije, jim je andaluzijska avtonomna oblast dodelila 1,200 od veleposestnikovih sedemnajst tisoč hektarjev zemlje, ki jih je novo vodstvo Marinalede takoj podružbilo.Še na začetku devetdesetih let se je na zemlji delalo le dva meseca na leto in sicer pri obiranju oliv, sedaj pa imajo praktično polno zaposlenost, s čimer se priljubljeni župan še posebej rad pohvali. Poleg oliv so začeli pridelovati še vino, artičoke, paprike in bob, vse pa predelujejo v tovarni, ki je prav tako v družbeni lasti.

Samoupravljanje so uveljavili v vseh pogledih, saj se delavci sami odločijo kaj bodo pridelovali, pa tudi kolikšna bo plača, ki je enaka tako za delavce na polju kot tiste v tovarni. Izjeme niso niti zaposleni v pisarnah in vodstvu. Plača je določena na 47 evrov neto na delovni dan, ki traja v tovarni osem ur, na polju pa šest ur in pol, kar je sedem evrov več kot je določeno v dogovoru o plačah zaposlenih v kmetijstvu za Andaluzijo, sprejetem v Sevilli.Druga specifika Marinalede je reševanje stanovanjske problematike, ki je drugod po Španiji velik problem. »Mi mislimo, da mora biti streha nad glavo pravica in ne le posel za peščico ljudi. Z osnovno človekovo pravico se ne sme špekulirati ali na račun nje obogateti«, odločno zatrdi župan Sánchez Gordillo. Tako so se odločili za radikalen pristop. Kdorkoli, ki živi najmanj dve leti v Marinaledi in ima še nerešen stanovanjski problem, je upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom.

Ključno je bilo seveda znižanje stroškov gradnje, kar jim je uspelo s podružbljenjem zemlje, namenjene gradnji. Občina nezazidljivo zemljo bodisi kupi, bodisi razlasti lastnike, ki je ne želijo prodati, spremeni njeno namembnost in jo upravičencem brezplačno ponudi. Razlaščanje poznamo tudi pri nas, vendar se ga uporablja za dosego drugačnih ciljev, kot je recimo gradnja avtoceste. Ta pa je v prvi vrsti namenjena čim hitrejšemu pretoku izdelkov in tako služi predvsem gospodarskemu sektorju.Kot za spletno Mladino pojasni župan Sánchez Gordillo, so se v občini odločili za sistem »samoizgradnje«. To pomeni, da ponudi občina upravičencem poleg parcele brezplačno tudi ves material potreben za gradnjo, ki ga priskrbi andaluzijska avtonomna oblast in občinskega arhitekta. Upravičenec mora nato hišo zgraditi sam, pri čemer mu seveda lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji, lahko pa tudi najame delavce, da jo zgradijo namesto njega, če sam tega recimo ni zmožen. Ker stroški dela in zemlje niso vključeni v stroške hiše, se računa samo material, ki ga morajo upravičenci nato obročno odplačevati. Tudi ta obrok se določi na generalni skupščini, znaša pa petnajst evrov na mesec. Po koncu odplačevanja, ki traja lahko tudi sedemdeset ali več let, je hiša dokončno v lasti uporabnika. In čeprav se hiše lahko dedujejo, se jih ne sme prodati, s čimer so želeli onemogočiti vsakršne špekulacije. Na ta način so zgradili že tristo petdeset stanovanjskih enot.

Temelj političnega delovanja občine so že omenjene skupščine oziroma zbori občanov, tako na ravni posameznih sosesk oziroma ulic kot na občinski ravni. Sklicujejo se po potrebi. Na ravni sosesk večinoma dvakrat ali trikrat na mesec, na občinski malo bolj poredko. Na teh zborih se odloča o višini davkov, o razporejanju sredstev iz proračuna in podobno, vse sprejete odločitve pa je občinsko vodstvo dolžno formalizirati. Na zahtevo po zamenjavi kateregakoli od članov občinskega vodstva, tudi župana, ni treba čakati do naslednjih volitev, pač pa se lahko o tem odloča na vsaki generalni skupščini. Zanimivo je tudi, da nihče na občini, niti župan, za svoje delo ne prejema plačila, temveč vsi živijo od svojega dela zunaj vodenja občine. Župan Sánchez Gordillo, ki je na tem položaju že od leta 1979, je prepričan, da bi lahko takšen sistem odločanja prenesli tudi v večje občine. Kot primer navaja brazilsko milijonsko mesto Porto Alegre, kjer prav tako poznajo takšne skupščine občanov. »Danes ni več tehničnih ovir za to, da bi predeli mesta odločali o določenih zadevah«, je optimističen Sánchez Gordillo.

Marinaleda, mesto, ki ne pozna stanovanjske problematike in brezposelnosti, kjer stane vrtec dvanajst evrov na mesec, kjer so celo zaprli policijsko postajo in ima v mestnem grbu zapisano »Marinaleda - utopija na poti k miru«, je zaradi tega in neposredne participacije unikum znotraj španske države.

Družbeni sistem so tako radikalizirali, da je še opozicija leva. Dva od enajstih mestnih svetnikov ima namreč Zapaterova socialdemokratska stranka. Je sistem Marinalede komunizem, komunitarizem, socializem, humanitarizem? Župan se z nazivi ne obremenjuje. Bistvena se mu zdi neposredna participacija vseh prebivalcev in antikapitalistična miselnost. Na vprašanje, kako gleda na nekdanje vzhodne komunistične sisteme, župan odvrne, da so propadli zaradi zbirokratiziranosti in zmilitariziranosti, s čimer so se oddaljili od volje ljudi. Tega pa v Marinaledi ne želijo dopustiti.

Vir vseh fotografij : www.marinaleda.com

No pasarán!

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja Vam želi v prihajajočem letu čimveč zdravja, kritične misli in zadovoljstva. Želimo Vam tudi čimveč temnopoltih, rumenopoltih, rdečepoltih, »jugo-priseljenskih«, islamskih, homoseksualnih, telesno hendikepiranih županj, in seveda čimmanj B. Pahorjev in njim podobnih primitivcev. Tako Borisov kot Borutov.

O Borutu Pahorju – neoliberalni oprodi ne bom zgubljal besed, ker so še tisti, ki so/ste nekoč verjeli vanj izgubili vsako upanje. Postal je nenevaren, saj ljudje hitro razkrinkajo vse njegove podle namere spraviti ljudi v sužnjelastniška razmerja do tranzicijsko-neoliberalne-tajkunske elite in namero, ki želi ohraniti trenutni dvojni pravni sistem v Sloveniji (eden namenjen navadnim državljanom in državljankam in drugi namenjen izbrani, nedotakljivi eliti) čim dlje pri življenju. Toda njegov čas se je iztekel.

Več besed bom namenil »velecenjenemu« pisatelju Borisu Pahorju, sicer častnemu doktorandu Univerze na Primorskem, ki se je zopet v svojem nacionalistično-izključevalno-ksenofobno-rasističnem slogu lotil tokrat izvolitve »črnega župana« Pirana Petra Bossmana.V intervjuju za Primorske novice je izjavil, citiram : »Toliko smo dali za tisti košček zemlje, zdaj pa imaš črnega župana. Moj bog, kje je tu narodna zavest? Nič nimam proti temu, da je temnopolt. A če so že izvolili Neslovenca, bi kvečjemu morali izvoliti člana italijanske skupnosti, ki tam živi. To, da daš tujca za župana, je slab znak.«

Gospod je s svojimi izjavami za širšo množico bolj nevaren, saj je kot »ugleden« literat, kandidat za Nobelovo nagrado za književnost, borec za pravice slovenske manjšine v Italiji in navsezadnje kot interniranec v nacističnih koncentracijskih taboriščih, spoštovana oseba, ki mu ljudje radi prisluhnejo in se z njim radi poistovetijo. Toda ob natančnejšem seciranju njegovih besedil, izjav in dejanj, lahko kaj hitro ugotovimo, da je gospod le še en izmed mnogih »levičarjev«, ki to sploh niso, saj s svojim izjemno intelektualno omejenim nacionalistično-narodnjaškim, rasističnim, in ksenofobnim videnjem sveta in družbe, ki ga obkroža, zaradi svojih statusnih titul, predstavlja veliko nevarnost za širjenje izključevalnih ideologij med širšo množico. Pod pretvezo »domoljubnosti« nam prodaja, izključevalno nacionalistično-narodnjaško, na nemškem zeljniku nastalo ideologijo »krvi in grude« (Blut und Boden)* in se kot tipični antiintelektualec nezaveda pomena francoske revolucije oziroma želi načrtno razvrednotiti produkte razsvetljenskega obdobja, ki je vse prebivalce določenega teritorija razglasil za pripadnike državne nacije (npr. Francija) in jim podelil državljanstvo države, ne glede na to ali so prebivalci govorili isti jezik, ali so na teritoriju rojeni ali priseljeni in ne glede na to ali so črni, beli, oranžni ali zeleni itd. So gospodu Pahorju razsvetljenske ideje Svobode, Enakosti in Bratstva tuje, ali pač se po njegovem lahko uveljavljajo le za določeno skupino prebivalcev (v našem primeru le za Slovence). »Neslovenci« torej ne sodijo v ta koncept in zato je vsaka izvolitev »neslovencev« na položaj, ki bi po »logiki omejenega uma« moral pripadati »Slovencem«, greh brez primere, ki »nas«, »Slovence« ogroža in »nas« bo pahnila v pogubo. Ali ni nekaj podobnega govoril tudi Adolf Hitler, ko je šlo za ogroženost Nemcev pred Judi? In ali se še spomnimo kam so nas tovrstne zgodbice pripeljale? Boris Pahor se tega očitno ne spomni več, če se je sploh kdaj!

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja gospodu Borisu Pahorju v prihodnjem letu želi, da ne bi več delil z nami (s širšo javnostjo) svojih mnenj in idej, saj v kolikor bi si želeli tovrstnih izjav, ki nam jih on prodaja, lahko kaj hitro in brez dodatnega plačila honorarja povprašamo za mnenje vaškega kmeta Janeza iz bližnje gostilne. Pa še takrat smo prepričani, da bi dobili bolj strpne odgovore, saj bi se Janez najverjetneje posluževal »kmečke pameti«, ki jo Boris ne premore.

Poziv:

V civilni iniciativi Alternativa Obstaja nismo in nikoli ne bomo izgubili upanja v državljane in državljanke, pa kakršnekoli barve, spola, vere, seksualne orientiranosti in narodnosti ti bili, saj se bomo vsi skupaj morali v prihajajočem letu še odločneje upreti vsakršnemu zmanjševanju socialnih pravic in nadaljevanju neoliberalizacije visokega šolstva, zdravstva, gospodarstva in kulture v Sloveniji. Ob teh besedah Vas pozivamo, da se v naslednjih tednih udeležite zbiranja podpisov za referendum proti malemu delu (proti popolni prekerizaciji** dela v Sloveniji) in v naslednjih mesecih tudi zbiranja podpisov za referendum proti pokojninski reformi (proti upokojevanju po 43. letu delovne dobe in po 65.letu starosti).

Napoved akcije:

Prva akcija Civilne iniciative Alternativa Obstaja v naslednjem letu bo, poziv senatu in rektorju Univerze na Primorskem, da nacionalistu, rasistu in ksenofobu, gospodu Borisu Pahorju, odvzamejo častni doktorat Univerze na Primorskem. Že v naprej lahko predvidevamo, da se bo Univerza na Primorskem oziroma njeni organi otepali izvršiti našo zahtevo, s čimer bodo samo potrdili našo tezo, da je Univerza na Primorskem svetlobna leta oddaljena od svojih prizadevanj, ki jih zelo rada propagira in sicer, da je univerza, ki spodbuja in želi razvijati družbo medkulturnosti in različnosti ter multikulturnega dialoga. Nasprotno pa, gresta Pahorjev nacionalizem, ksenofobija in ideologije izključevanja z roko v roki s številnimi »uglednimi« in nagrajenimi raziskovalci in znanstveniki Univerze na Primorskem in z njihovimi »znanstvenimi« deli, kar pa je na lastni koži občutil tudi avtor tega voščila.

No pasarán!

ćefur Mile Zukić, Civilna iniciativa Alternativa Obstaja

* Gre za koncept naroda in temu spremljajočem procesu narodnjaštva (nepoučeni bi temu rekli nacionalizem), ki je rezultat reakcije nemškega romantizma 19. stoletja, ki je tudi nekakšna opozicija francoskemu modelu državnih narodov in razsvetljenskim idejam egalitarizma, individualizma in organizacije družbe po državljanskem principu, kjer so vsi državljani enakopravni pred zakonom, saj konstruira t.i. kulturne narode, ki združujejo pripadnike skupnosti po kriteriju rodu in grude (»Blut und Boden«), kjer so morali pripadniki skupnosti govoriti »pravi« (nemški) jezik, so se morali roditi na nemškem ozemlju oziroma so morali imeti skupni »etnični« izvor, da so lahko postali del teh kulturnih, ljudskih narodov, ki se razmahnejo po marčni revoluciji leta 1848, predvsem v Srednji in Vzhodni ter Jugovzodni Evropi. Po tem ključu, ki ga zagovarja Boris Pahor, Peter Bossman, Zoran Janković, Rašo Nesterovič, Sara Isaković, Zlatko Zahovič in navsezadnje tudi Mile Zukić sodijo le v skupino »Neslovenci«, ki je seveda antiteza skupini Slovenci. Iz tega lahko kaj hitro izpeljemo, da lahko »brez problemov« namesto izraza ženska/e uporabljamo izraz »Nemoški«.Vseeno tega ne bomo naredili in prepuščamo »veleumom« tipa Boris Pahor naj premišljujejo zakaj je temu tako.

* *Prekernost označuje modulacije mezdnega režima. Po Deleuzu lahko rečemo, da se je kalup mezdnega dela spremenil v modulacije mezdnega dela. Namesto kalupa stalnih in garantiranih zaposlitev imamo fleksibilne, začasne in prekerne oblike zaposlitve. Iz te perspektive se prekernost bere kot negotovost. S prehodom od industrijskega k postindustrijskemu kapitalizmu se tako še zdaleč nismo rešili prisilnosti mezdnega režima.