Odvetnik Sindikata žerjavistov (SŽPD) in Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) o stanju v Luki Koper

Lisjak za Krizno ogledalo STA: Do stavke ne bi prišlo, če bi Luka imela pravega lastnika
12.8.2011 14:26 | Intervju, Slovenija

Koper, 12. avgusta (STA) – Nujno je, da Luka Koper dobi nadzor nad spoštovanjem zakonodaje, ko gre za delavce luških podizvajalcev, je v pogovoru za STA poudaril odvetnik Aleksander Lisjak. Po njegovem prepričanju sta v tem primeru na ravni inšpekcij zatajili tako država kot Luka. Kot je dodal, do stavke žerjavistov ne bi moglo priti, če bi imela Luka pravega lastnika.

Z Aleksandrom Lisjakom, pravnim zastopnikom delavcev IPS v Luki Koper in sindikata žerjavistov, smo se pogovarjali le nekaj dni po preklicu stavke s strani sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti in podpisa začasnega dogovora, ki naj bi uredil položaj t.i. delavcev IPS.

Kakšna je sploh zakonodaja na področju izvajalcev pristaniških storitev (IPS) in kaj se bo zdaj z dogovorom, ki je bil sklenjen med temi delavci, njihovimi delodajalci in Luko Koper in ki je pripeljal do konca protesta, lahko spremenilo?
Posebnih predpisov, ki bi urejali to področje, vsaj če gledamo z vidika pravic delavcev, ni. Obstajajo pa drugi predpisi, ki urejajo posredovanje delovne sile. To je posebno poglavje tudi v zakonu o delovnih razmerjih. Torej gre za organizacije, ki so posebej registrirane za “posojanje delavcev” in v tem primeru so določene “zaščitne klavzule” tudi za delavce. To pomeni, da morajo biti povsem izenačeni z delavci iz podjetij, kamor so napoteni. Po drugi strani pa so tu inšpekcije.

Klasična storitev, kot jo opravljajo delavci IPS, je lahko namenjena le nekim storitvam v drugem podjetju, ki pa se izvajajo pod nadzorom IPS, torej oni odrejajo delo, delovni čas, plačo.

Ko pa je pride delavec IPS v Luko, mu luški delovodje odrejajo, kje bo delal, celo ure mu pišejo. IPS ne ve niti, koliko ur je njegov delavec delal. Delodajalec mu pove le, kam se mora javiti na delo, delavec pa ne ve, kje bo delal niti kdaj bo zaključil z delavnikom. Delodajalci teh delavcev tako dostikrat niti niso vedeli, da njihov delavec dela kontinuirano po dve ali tri izmene. In tu je vprašljiva zakonitost tega stanja.


Vir: STA/Matjaž Rušt

Kaj pa bo ta tristranski dogovor uredil?

Potrebno je reči, da za nastanek tega stanja ni kriva sedanja uprava Luke. IPS so v Luki Koper prisotni vsaj 15 let, njihov problem pa je večslojen. Tako je vprašanje razmerja med podjetji IPS in samo Luko, drugo pa je problem teh delavcev, ki so popolnoma prepuščeni na milost in nemilost svojih delodajalcev.

Zakaj to govorim? Večinoma gre za delavce, ki delajo na osnovi začasnih delovnih dovoljenj, in v tem primeru seveda se postavlja problem nadzora nad delovnim časom in njihovimi pravicami.

Sindikat žerjavistov je že tri leta opozarjal na njihovo stanje. Seveda sindikat ni mogel posegati v njihove plače, opozarjal pa je, kateri delavci in pod kakšnimi pogoji delajo v Luki ter da je delo nevarno. Uprava, tudi prejšnja, je to vedela in ni naredila ničesar, branila pa se je, češ da ne morejo nadzorovati razmerij med delavci in njihovimi delodajalci. Kar je pravno seveda čisto točno.

Zato je tu nujno, da Luka uredi ta razmerja tako, da bo imela tudi sama nadzor nad izvajanjem oziroma nad spoštovanjem zakonodaje, tudi pri zaposlovanju teh delavcev. To pa potem nujno terja tristranski dogovor. Čim ostanemo samo na teh razmerjih, kot so bila zdaj, je problem nerešljiv. Lahko se zagotovi neke dobre namene, ampak ni nekega nadzora, ker Luka ne more posegati v ta razmerja. Ker pa delavci vedo, da je Luka za razliko od IPS neko urejeno podjetje – končno je večinski lastnik država -, vedo tudi, da lahko tam dobijo neko zaslombo v primeru, če bi prišlo do hudih kršitev.

Pa je ta tristranski dogovor že podpisan?

Ne. Dogovorjen je bil tristranski dogovor z izrecno določbo, da bo obstajal tak tripartitni sistem dogovarjanja o pravicah teh delavcev, hkrati pa je bil določen 60-dnevni rok, ko naj bi se že dogovorili o nekih izhodiščih oziroma minimalnih pravicah. Luka tega dela dogovora ni podpisala, ker mora v presojo nadzornemu svetu, saj podpis lahko prinese dodatne finančne obremenitve, za katere uprava ni pristojna.

Osebno sicer pričakujem, da bo nadzorni svet rekel, da to ni njihova materija, kar pomeni, da bo uprava lahko podpisala tak dogovor, če bo seveda še vedno pri tem stališču.

V nasprotnem primeru pa lahko delavci napovejo stavko?

Točno tako. Vprašanje seveda je, zoper koga bodo stavkali. Delavci bi lahko stavkali zoper Luko, ki pa ni njihov delodajalec. Njihov delodajalec so IPS, ki pa bi želeli uresničevati določene pravice, v kolikor bi tu bil dosežen tudi ustrezen dogovor z Luko. Kajti nedvomno je, da bo ta dogovor terjal neka večja sredstva s strani Luke do IPS.

Omenjala se je tudi možnost arbitraže.

Tako je. V kolikor v 60 dneh ne bi bilo dogovora, ker pač lahko ima vedno nekdo fige v žepu, se imenuje arbitražo. Vemo pa, da arbitraža v principu deluje tako, da vsaka stranka določi enako število arbitrov, ostale pa lahko imenuje, če se stranke ne dogovorijo med sabo, sodišče. In ta arbitraža naj bi potem v nadaljnjih 60 oziroma 90 dnevih dejansko določila vsebino minimalnih pravic, upoštevaje seveda zakon, neke primerljive kategorije kolektivne pogodbe itd.

Kaj pa določitev tarifnega dela oziroma ovrednotenje dela delavcev IPS?
To sodi v obseg minimalnih pravic. Delavci so sicer že postavili neke zahteve, predloge izhodiščnih plač za posamezna delovna mesta in višino dodatkov, vendar je dejansko to neuresničljivo, ker morajo te predloge spremljati neke analize.

Mislim pa, da problem pri delavcih IPS ni toliko neka osnovna plača kot pa dodatki, do katerih so upravičeni, bodisi da gre tu za dodatke za težke delovne pogoje. Če denimo vzamete kolektivno pogodbo Luke Koper, imajo delavci, ki delajo v takih pogojih, zelo visoke dodatke. Potem gre še za vse preostale dodatke, ki jih imajo vsi delavci, torej za nedeljsko in nadurno delo, delo na dan praznika itn., kar se jim prav tako ni upoštevalo. Nekateri delavci so imeli fiksno urno postavko ne glede na to, koliko in kdaj so delali.

Je k temu dogovoru sicer pristopilo vseh 43 podjetij IPS?

K temeljnemu dogovoru, ki je bil sklenjen za prekinitev stavke, so pristopili vsi IPS. Dogovor, ki je bil sklenjen, kot pogoj za prekinitev stavke vsebuje nek minimum zaščite delavcev, obstaja pa tudi nek osnutek dogovora, ki ga mora odobriti nadzorni svet, o čemer smo prej govorili, da si pa bodo vse stranke ne glede na to prizadevale za nadaljnji dialog. V primeru, da ne bi prišlo do zelene luči s strani nadzornega sveta, bi morali še vedno ta dialog nadaljevati. Tudi tu je opredeljen rok 30 dni za dogovor.

Sami delodajalci so opozarjali, da imajo nelojalno konkurenco, da nekateri podpogdbeniki Luke začasno pripeljejo delavce, ki jim plačujejo po le dva evra na uro. Bi ta dogovor zajel tudi te delavce?

Ta dogovor obsega vse podizvajalce in pomeni, da velja tudi za tiste delavce, ki so še vedno “nevidni”, ki niso bili vključeni v ta razmerja, in tako ne izključuje nobenega. IPS so dolžni ne glede na strukturo zaposlenih – ali so naši državljani, ali tujci, ali na začasnem delu itd. – spoštovati v enaki meri vse te določbe. Torej tudi tu gre za prepoved diskriminacije, ker vsak dogovor med delodajalci tudi njih ščiti pred nelojalno konkurenco.

Če za razmere, v katerih so bili delavci, Luka formalno ni bila odgovorna, kdo je potem zatajil? Morda inšpektorji?

Res je, da so inšpektorji vsaj zadnjih pet let redno prihajali, a konkretnih kršitev, na katere je opozarjal sindikat žerjavistov, niso ugotovili oziroma niti niso ugotavljali.

Zatajila je država, čeprav je vedela za konkreten primer, zatajila je na nivoju inšpekcijskih služb, se pravi nadzora nad izvajanjem zakona o delovnih razmerjih in vseh teh predpisov. To je jasno in nesporno.

Zatajila je tudi Luka Koper, ki je bila s temi problemi seznanjena in jih je dopuščala. Ne bom trdil, da je Luka Koper neposredno odgovorna, je pa posredno, ker ni uredila teh razmerij, pa bi jih lahko.

Sam sem bil prisoten, ko so člani uprave, tudi prejšnje, bili seznanjeni z vsemi temi okoliščinami, a so samo roke dvigali v duhu, mi tu ne moremo nič. Oni kot monopolist v teh razmerjih pa lahko kadar koli lahko IPS dajo neko določbo, da ima Luka Koper pravico izvajati nadzor nad uveljavljanjem zakonodaje. Dovolj je to.

Očitno so mislili: dokler gre tako, je v redu. Seveda gre za vprašanje stroškov storitev oziroma delovne sile oziroma lahko tudi kakšnih drugih interesov, o katerih se veliko govori in ki se pojavljajo med posameznimi vodilnimi v Luki in IPS-i.

Kako komentirate izjavo predsednika uprave Luke Gregorja Veselka po preklicu stavke žerjavistov, da je bila napoved odpovedi delovnih razmerij članom stavkovnega odbora taktična poteza?

S tem je predsednik uprave v bistvu povedal vse. Povedal je to, kar je ves čas trdil sindikat žerjavistov, da gre za pritisk na stavkajoče, in mislim, da celoten kontekst stavke, od napovedi dalje, nam lahko to potrdi. Ker nekatera dejstva so tu nesporna.

Očitno je, da se uprava tri, štiri dni sploh ni pogajala z delavci, kar bi se morala po zakonu. Ko pa so že pogajanja stekla, so do seje nadzornega sveta trajala morda pol ure, uro. Torej vedelo se je, da takšna pogajanja ne morejo pripeljati do nekega pozitivnega rezultata. In vmes, torej že nekaj dni po začetku stavke, so sprožili postopke odpovedi delovnih razmerij.

Tako obnašanje uprave pomeni le eno. Prvič, da so imeli tihi pristanek nekoga iz lastniške strukture. Čutili so se tako varne, da lahko tvegajo stavko s prepričanjem, da so pravilno ocenili, da gre za nezakonito stavko. In tukaj je temeljni kamen spotike: uprava si je vzela pristojnost ocenjevati zakonitost stavke in zaradi take napačne ocene se štiri dni sploh ni pogajala oziroma šest dni se ni resno pogajala.

A niso že s tem, da so se po štirih dneh začeli pogajati, dejansko vsaj posredno priznali stavki zakonitost?

Ne. Uprava Luke Koper je imela možnost po zakonu – ne vem, zakaj niso v to šli – predlagati delovnemu sodišču izdajo začasne odredbe, s katero bi se delavcem prepovedalo nadaljnjo stavkanje.

Ampak do izdaje te odredbe ni prišlo …

Niti zahteve niso vložili.

In to kljub temu, da so najeli dodatnega odvetnika za to, da rešuje težave s stavko?

Če bi imela Luka pravega lastnika, do tega ne bi moglo priti. V Luki ni lastnika oziroma je lastnik, ki se zelo neodgovorno obnaša do tega podjetja. Mi vseh stavkajočih delavcev ne moremo nadomestiti z drugimi, sploh pa če je stavka zakonita. To pomeni, da je uprava tista, ki bi morala vleči take poteze, da naredi maksimalno, da do stavke ne pride oziroma da so posledice čim manjše.

Veliko se je govorilo, da bi moral v Luki med stavko posredovati prometni minister Patrick Vlačič.

Minister Vlačič je posredoval ob napovedi stavke v februarju in jo minuto pred začetkom dejansko preprečil. Njemu gre zasluga, da takrat ob enakih zahtevah ni prišlo do stavke. V bistvu se to potem v štirih, petih mesecih ni reševalo in se je zdaj razplamtelo.

Ne morem sicer komentirati, zakaj ministra Vlačiča ni bilo v Luki. Mislim pa, da v prvi vrsti to ni njegova funkcija, hkrati pa menim, da ne more biti ravnodušen do teh dogodkov, nenazadnje stavka je imela hude posledice tudi za ostale v člene v tej verigi transportne dejavnosti, ki sodi pod to ministrstvo. Zato mislim, da ministrstvo kot tudi vlada ne moreta biti ravnodušna, čeprav nima vlada kot lastnik nobenih pristojnosti pri tem. Seveda pa ima druge vzvode, s katerimi bi lahko, če ne preprečila, pa vsaj zmanjšala posledice take stavke.

Nadzorni svet, ki sicer ne more odločati o tem, ali se dopusti stavka ali ne, ima pa pristojnost vplivanja na člane uprave, katere lahko kadar koli zamenja in imenuje nove, prav nadzorni svet bi se moral sestati točno teden, preden se je dejansko sestal. In to je osnovna napaka. Nadzorni svet pa predstavlja lastnike. Noben lastnik ne bi dopustil takega obnašanja svojih nadzornih organov, to je dejstvo.

Kdo bi moral odgovarjati za škodo, ki je nastala, in ali mislite, da bo zanjo kdo odgovarjal?

Mislim, da ne bo nihče odgovarjal, o tem sem skoraj prepričan. Do sedaj ne vem za primer, da bi kdo s strani upravljavcev, bodisi da je to nadzorni svet ali uprava ali kdor koli, kdaj odgovarjal. Delavci so že, bile so že take tožbe. V tem primeru do tega ne more priti, ker je v dogovoru o prekinitvi stavke izrecna zaveza Luke, da se odpoveduje odškodninskim zahtevkom zoper stavkajoče s tega naslova.

Torej tudi ugotavljanje zakonitosti stavke ni smiselno?

Ne, ni smiselno, gre zgolj za neko načelo. Stavka ne more biti nezakonita, tudi če sledimo razlogom, ki jih navaja Luka, torej da ni bila nujna, primerna in da je bila nesorazmerna. Povsem enake stavkovne zahteve so bile namreč postavljene februarja in ni bilo nikoli nobenega ugovora s strani uprave. Že to kaže na dejstvo, da so sedaj iskali nek razlog za discipliniranje tega sindikata. To pa, mislim, je bilo težišče v tej stavki.

Sindikat delavcev IPS (SIPS) zdaj pravno formalno obstaja?

Da. Formalno obstaja od aprila, ima statut in je registriran kot samostojni sindikat. Ti dogodki pa so ga ustanovili tudi dejansko, med delavci. Mislim, da so sedaj dobili neko motivacijo in smisel svojega obstoja ter videli neke rezultate, čeprav zanje niso oprijemljivi, ker še niso dali nekih posledic pri plači ali čemur koli. Je pa to neka zasnova in mislim, da je največ, kar so dobili, to, da bodo lahko svoj status definitivno uredili, kar je bilo sedaj nemogoče.

Mislim, da so dosegli maksimum, ki so ga lahko v danih okoliščinah dosegli. Luka je s tem dobila še en sindikat, ki ga je tako kot sindikat žerjavistov ustvarila Luka sama. Mislim, da je bil sindikat žerjavistov pred štirimi, petimi leti ustanovljen kot posledica arogance tedanjega delavskega direktorja. To, da so se delavci združili in dobili ta močan sindikalni naboj po urejanju zadev, je bila reakcija na tedanjo ignoranco in aroganco pristojnih v upravi Luke Koper.

Veliko ljudi se s stavko žerjavistov ne strinja, saj menijo, da razlogi za stavko niso dovolj argumentirani in da gremo lahko potemtakem vsi stavkat. Smo ostali pretihi ali so žerjavisti preglasni?

To je zelo poenostavljeno razmišljanje. Ljudje se običajno ne zavedajo, kakšen velik psihičen napor je stavka za stavkajočega. Pri nekaterih stavkah gre uprava namenoma v smer, da bi po dnevu ali dveh delavce izčrpala, tako da bi se ti vrnili na delo. In nekateri res začnejo popuščati. Poleg tega je v določenih podjetjih nemogoče ustvariti tak naboj, da bi ljudje stavkali, tudi če so jim kršene pravice. Imamo številne organizacije na področju varovanja premoženja, ko ljudje po več let ne dobijo regresa, pa bi ponekod že zdavnaj stavkali. Drugod pa ne stavkajo, ker niso ustrezno organizirani, bojijo se in nimajo dovolj močne motivacije, da bi rekli: bomo stavkali en teden oziroma do izpolnitve zahtev. Ljudje imajo za seboj družine, delodajalec pa jih straši, da bodo izgubili službo, firma bo šla v stečaj in delavci težko dobijo tako močno motivacijo, da vzdržijo teden ali več. Razen tistih, ki so na dnu, brez plače, propadla podjetja in podobno.

Če opazujemo s strani, morda deluje enostavno, pa ni res. 23 delavcev, članov stavkovnega odbora, je bilo pripravljenih tvegati vse, tudi zaposlitev, kar kaže na to, da so bili razlogi za stavko subjektivno v njihovem zavedanju zelo utemeljeni in upravičeni. Nobena stavka ne bi mogla trajati toliko dni zgolj iz razloga, da se zruši upravo ali zaradi nekih izmišljenih razlogov. Če v Sloveniji analizirate stavke, vidite, da so večinoma tam, kjer so ljudje v brezupnem položaju. Denimo Vegrad, ali firme pred stečajem, kjer so delavci tri mesece brez plače.

Vendar v primeru žerjavistov ne gre za to?

Ampak to so prave stavke. Na Zahodu tistih drugih stavk sploh ni. Tipična stavka pri nas je zaradi kršitve pravic, na Zahodu pa hočejo več pravic. Kakšne floskule berete. Imajo 2500 evrov plače pa še si upajo stavkati? Ja, najbolje, da vsi pristanemo na 1200 evrov, da bomo vsi enako zadovoljni in vsi bomo reveži in bomo stavkali samo takrat, ko nam bodo še 1000 evrov vzeli. To je zgrešena logika in pristajanje, tudi s strani ljudi, ki tako komentirajo, na neko hlapčevsko vlogo.

Tudi mediji smo glede teh plač dobili zelo zamegljeno sliko …

Ja, vprašanje je, kaj računamo vse v plačo. Eno je osnovna plača in v večini podjetij dobijo le osnovno plačo, ker ni potrebe po nekih drugih dodatkih. V Luki je pa pri plačah poudarek ravno na vsem drugem, ne na osnovni plači. Ogromno je nadurnega dela, dela ob sobotah, nedeljah, praznikih, in tu so še bistveno težji delovni pogoji kot drugod. Res pa je, da je Luka uspešna in lahko plačuje in dobijo del iz naslova gospodarnosti, trinajsto plačo. To pa je ugodnost.

No, žerjavisti tokrat niti niso stavkali zaradi plače …

Zakaj pa bi morali samo zaradi plače stavkati, zakaj ne zaradi delovnih pogojev in zato, da ne bo zraven mene delal delavec, ki je delal že v treh izmenah in uprava ničesar ne naredi, kar bi lahko naredila? Uprave ni stalo niti enega evra, da je sedaj uredila področje varstva pri delu. To bi lahko storila pred petimi leti, očitno nekomu to ni bilo v interesu, samo to lahko rečem. To so neke nelogičnosti, ki kažejo na neka ozadja.

Delodajalci, torej podjetja IPS, so opozorili, da niso oni krivi, da imajo njihovi delavci tako nizke plače, ampak da tudi njih “stiska” Luka.

Točno. Tisti, ki hoče upoštevati zakonodajo in je pošten in želi delavcem vsaj neke minimalne dodatke plačevati, bo imel v določenih primerih izgubo. To je dejstvo. Zato sem jaz vedno trdil, da bi ta tristranski dogovor pomenil nek dodaten strošek za Luko. Torej, nekje nekdo krade, bomo rekli po domače, ali delavcem ali IPS, tu je nekje denarja premalo, ne vemo, pa koliko.

Kar lahko kontroliramo, je, da nekateri delavci dobijo bistveno premalo. Od delodajalcev pa sem dobil informacije, da tisti, ki plačuje manj, lahko “pride skozi” in ima nek dobiček. Imamo pa nekaj teh delodajalcev, ki imajo tudi tožbe zoper Luko Koper, ker niso uspeli pokriti vseh stroškov delovne sile. Ravno zato delodajalci zahtevajo izenačitev pogojev, vzpostavitev nekega transparentnega sistema in pravil igre, ki bodo za vse enaka, tako da ne bo moglo prihajati do tega, da bi nek delodajalec zlorabljal delavce in jih plačeval po dva evra, da si bo sam koval dobiček. To sedaj lahko prosto počne, saj Luka nadzora nad tem ni imela in to je vodilo do tega, da je luka dobila stavko. In tega si ne sme več dopustiti.

Namestnik predsednika uprave Luke Tomaž Martin Jamnik je na koncu pogajanj komentiral, da je Luka “aktivno odprla svoj žep”.

Ja, ampak ob bolj modrem postopanju bi bistveno več prihranili, če bi pravočasno to uredili. Pa pustimo škodo ob stavki, mislim na izid stavke.

Kako pa je z našo zakonodajo na področju stavke?

To je pa naslednji problem, problem za delodajalce in ne za delavce. Delavci se tega formalno pravno niti ne zavedajo, izhaja pa že iz ustave. Ustava govori o pravici do stavke. V izpeljavi tega zakon o stavki govori, da če stavko pravočasno napoveš, je v vsakem primeru zakonita. Neka dejavnost, predvsem prevoz ali transport, ki lahko bistveno vpliva ne le na proizvodni proces v podjetju, ampak na neke širše življenjske razmere v okolju, imajo tako izjemno moč pri stavki. Denimo vozniki tovornjakov v Franciji ali pri nas železnica, bi lahko stavkali in bi bila stavka kadarkoli zakonita.

Res je, da gre sodna praksa v smer nesorazmernosti, ki je pa denimo pri vprašanju varstva pri delu zelo težko določljiva. Sploh pa delodajalec nima pristojnosti, da bi to ocenjeval, saj smo sicer zaključili s stavkami. In potem tudi ni več ustavne pravice do stavke. Zakon pa ne more omejevati ustavnih pravic, razen tam, kjer ustava izrecno to dopušča. Pri nas imamo formalno pravno zasnovano izredno široko pravico do stavke, uresničuje se pa tam, kjer so močni sindikati in kjer stavka lahko povzroči delodajalcu tako škodo, da ima stavka učinek. Čistilke v Luki bi lahko stavkale dva meseca, a kdo bi jih pogledal?

Glede IPS-ov je zakonodaja zadovoljiva, ali bi jo bilo potrebno nadgraditi?
Mislim, da ravno zaradi pojavov, kot je bil ta in morda je v gradbeništvu neka zelo podobna zadeva, je to vprašanje zelo na mestu. V dejavnostih, kjer gre za nenadzorovano število podizvajalcev, se izgubita sled in nadzor. Predvsem slednje je problem. Nikoli ne sme biti predpis zastavljen tako, da boš dal težo na inšpekcijo. Inšpekcija je skrajni izhod. Predpisi morajo bit taki, da čim manj dopuščajo neke nezakonitosti.

V tem primeru, ko je praksa pokazala odstopanja in bistvene kršitve zakonodaje, bi morali to področje po mojem mnenju urediti. In da se ga urediti. Naročnik, v tem primeru Luka ali nekdo v gradbeništvu, bo dejal: jaz imam pogodbo le s prvim izvajalcem, drugi me ne brigajo. Če bomo ostali pri tem, bomo tlačili glavo v pesek in ne bomo nikoli ničesar rešili. Drugače bo, če bomo zahtevali odgovornost naročnika tudi za naslednje podizvajalce, torej če Luka kot naročnik pošteno plača, ima tudi vso pravico zahtevati, da se spoštujejo vsi predpisi in ima pravico nadzora do zadnjega člena. Sploh pa, ker se to delo izvaja na njenem območju in kjer bi po sami naravi kakršnikoli zapleti lahko ogrozili poslovanje, je nuja, da se to uredi. Zato sem pri Luki optimist. Ne glede na spremembo predpisov pa je največji pozitiven učinek te stavke, da je treba ta razmerja urediti drugače, tako da bo Luka imela nadzor nad vsemi, ki prihajajo v Luko.

Torej bi lahko zakon to tako uredil, da bi se takšna praksa razširila na celotno področje podizvajalcev?

Da, tudi na druga bi lahko razširili. Vsi vemo, kakšni so nekateri podizvajalci. Nekdo ima pet podjetij in dopusti, da gre podjetje v stečaj, dolguje lahko pet plač in podobno. Naročnik je pa vedno tisti, ki je kapitalsko in drugače močan in bi zakon moral naložiti del odgovornosti tudi njemu.

Kdo je torej zdaj na potezi? Poslanci, država?

Mislim, da tudi sindikat. Vsi smo na potezi, tudi poslanci, nenazadnje je prva država, ki mora skrbeti za red. Ampak jo je treba dostikrat pocukati, če ni kaj v njenem interesu. Mislim, da se je pa zdaj izkazalo, da to je v njenem interesu, da je nuja to urediti.