V koprskem pristanišču so menedžerji s pomočjo politikov in vplivne birokracije omrežili ključne pristaniške dejavnosti s pripadajočo tehnično in tehnološko opremljenostjo v delniško družbo Luka Koper, ki so jo še pravno "zasidrali" v pomorskem zakoniku. Tako je bilo "zakonsko" postavljeno veliko zajetje uresničevanja interesov posameznih skupin, in to še v pogojih naravnega monopola. Da je trditev nesporna, potrjujeta poročilo Urada za preprečevanje korupcije iz leta 2003 in konsolidirano PricewaterhouseCoopersovo poročilo posebne revizije Luke Koper iz leta 2010. Spomnimo se tudi prodaje Banke Koper italijanskemu kupcu in vprašajmo se, v kakšne namene je Luka Koper, d. d., namenila eno tretjino izkupička. Vprašajmo se, koliko je Luko Koper, d. d., in s tem narodno gospodarstvo stal prevzem tržaškega kontejnerskega terminala, da bi se po pičlih treh letih umaknila iz Trsta. Enako vprašljive so tudi investicije v kopenske terminale. Ob vseh naštetih odklonih nam je vlada še predstavila "reševalca" "težav" v osebi Hartmuta Mehdorna, ki je predlagal ustanovitev holdinga iz najobetavnejših Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic (brez njene gospodarsko problematične infrastrukture) itd.
Iz navedb ni težko prepoznati gospodarskega propadanja družbe Luke Koper, d. d., in posledično osiromašenja narodnega gospodarstva. Najprej bi lahko opazili bogatenje menedžerskega sloja in njegovih botrov na račun Luke Koper, njenega okolja in narodnega gospodarstva. Prepletali so se ali sledili izrazitejši procesi finančnega izčrpavanja vse do stopnje negativnega poslovnega izida. To pa naj bi bil pravi trenutek za prepričevanje tistih, ki morajo biti prepričani, o nuji strateškega partnerja z namenom povzdigniti v holding povezano Luko Koper v pomembnega igralca na jugovzhodnem trgu. Tako lahko kot sklepno dejanje pričakujemo zagovarjanje prodaje in pozneje prodajo Luke Koper, d. d., s pretvezo, da je država slab gospodar.
Poznavalci pristaniške dejavnosti smo že pred več kot desetletjem utemeljeno dvomili o uspešnem poslovanju Luke Koper, d. d., kot rezultatu strokovnega dela in odličnega upravljanja. Zato smo vztrajno zahtevali reorganizacijo koprskega pristaniškega sistema in ustanovitev pristaniške oblasti po vzoru gospodarja. Koprski pristaniški sistem naj bi upravljala pristaniška skupnost, kar bi zagotavljalo transparentno poslovanje vseh osebkov v sistemu. Že dolgo je namreč bilo jasno, da menedžment Luke Koper, d. d., ni sprejemal le tveganih poslovnih odločitev, temveč napačne (in domnevno celo nezakonite). Danes pa bi lahko trdili, da je menedžment v pogojih sistematičnih in sistemskih korupcijskih dejanj, klientelizma in korporativizma sprejemal sovražne poslovne odločitve, ki so škodile poslovanju družbe in so trajno zmanjševale njeno premoženje, ter s tem posledično osiromašil državljanke in državljane in narodno gospodarstvo kot celoto.
Ravno pristaniški delavci in posebej žerjavisti so tisti, ki najbolj poznajo pristaniški proces dela in ki opazijo oziroma na lastni koži čutijo odklone v poslovanju. V koprskem pristanišču pa imajo delavci dodatno vgrajeno zavedanje, da so oni vlagali v izgradnjo pristanišča (nasprotno od zasebnega kapitala na zahodu in državnega kapitala na vzhodu), in odgovornost, da še dodatno oplemenitenega predajo bodočim generacijam. Zato so delavci še posebej v napoto menedžerjem pri uresničevanju njihovih pogoltnih namenov. Menedžment si prizadeva zmanjševati število redno zaposlenih delavcev in raje zaposluje "nevidne delavce", ki se po definiciji ne bodo upirali, poleg tega pa lahko na njihov račun še dodatno zasluži. Za nameček menedžment očita delavcem zahtevo po poštenem plačilu za ustvarjeno dodano vrednostjo, medtem ko si sam deli lepe denarce za razvrednotenje družbe.
Stavka pristaniških žerjavistov in "nevidnih delavcev" opozarja vse nas državljanke in državljane Slovenije, da moramo dosledno spremljati vsa gospodarsko-politična dogajanja, da bi preprečili nadaljevanje našega obubožanja, in da moramo biti nepopustljivi pri zahtevi za neposredno odločanje in posledično gospodarjenje, da bi prestregli korupcijska dejanja, klientelizem in korporativizem.
Doc. dr. Majda Prijon upokojena visokošolska predavateljica na FPP
Vir fotografije: finance.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar