Zadnjih šest dni se v Luki Koper ne odvija samo stavka delavcev Sindikata žerjavistov in protest obubožanih in izkoriščanih delavcev podpogodbenikov (IPS), ampak se odvija boj proti segregaciji, boj za pravno in socialno državo, boj za Ustavo, boj za človekove pravice, boj za delavske pravice in navsezadnje boj za vse nas in za naslednje generacije, torej boj za našo skupno prihodnost!
Sredi državnega podjetja, gospodarskega giganta in motorja slovenskega gospodarstva, se ljudem kršijo temeljne človekove in delavske pravice na račun bogatenja peščice posameznikov, ki luke niso niti gradili, niti razvijali, niti vzdrževali, še najmanj pa okusili težaška dela delavcev na vseh terminalih. Stavkajoči in protestirajoči posamezniki in posameznice, ki branijo našo skupno prihodnost, so tisti, ki so gradili to podjetje, so tisti, ki so dali svoja najboljša leta in zdravje za napredek in razvoj Luke Koper.
Kdo ima pravico tem ljudem prepovedati ustavno pravico do stavke, oziroma jo razglašati za nezakonito? Kdo ima pravico odpustiti te delavce, oziroma jim groziti, da bodo odgovarjali za nastalo škodo? Kdo ima pravico ignorirati protestirajoče delavce, ki delajo več kot 300 ur na mesec za manj kot 2 eur/h, v nečloveških pogojih, s stalnimi pritiski, mobingi in grožnjami o prekinitvi delovnega razmerja in deportaciji iz države s strani delodajalcev, ki jim se krati osnova človekova pravica do prehrane v kolikor ne izpolnijo določene norme in se na njih takoj pozabi, ko pride do težjih poškodb na delu, oziroma ne dobijo odškodnin in bolniških, temveč se jih še kaznuje in oglobi zaradi neupoštevanja varstva pri delu itd.?
Kljub že znanemu dejstvu, da je Slovenija razpadajoča neoliberalna kvazi država, z največjim deležem elitističnih kleptomanov na prebivalca, skorumpiranih državnih uradnikov in podkupljenih sodnikov ter tožilcev, vendarle v Sloveniji še ni bilo primera, ko bi si nekdo drznil iti preko Ustave Republike Slovenije, zakonov Republike Slovenije, si podeliti pristojnosti Sodišča Republike Slovenije in odločati o tem ali je neka stavka zakonita ali nezakonita, oziroma, ni bilo primera, ko bi si nekdo drznil odpustiti sindikalne zaupnike in pogajalce z namenom zastraševanja delavcev in jim naprtiti krivdo za škodo podjetja, pri tem pa stalno zavračati pogajanja, ki bi lahko rešila stavkovne zahteve delavcev in protestnikov.
Že dolgo ni bilo v svetu tudi primera, vsaj ne od ukinitve aparthaida v Južni Afriki naprej, da bi ljudi delili na dve kategoriji in sicer izkoriščane delavce, ki so zaposleni v Luki Koper in na sužnje, ki nimajo niti osnovnih človeških in delavskih pravic in so zaposleni preko podpogodbenih izvajalcev. Segregacija je še toliko bolj očitna, ker Uprava Luke Koper te novodobne sužnje, delavce IPS popolnoma ignorira za razliko od zaposlenih v Luki Koper in se ne zmeni za njihovo stisko in njihove zahteve ter jih ne priznava kot enakopravnega sogovornika, oziroma ne priznava niti njihovega 250 članskega sindikata. Navsezadnje pa segregacijo najbolje ponazarja tudi ločeno vstopanje v Luko Koper, ki ga je protestirajoči delavec IPS pokomentiral takole: »To je vhod za delavce Luke in ta drugi je vhod za živino«, ločene garderobe, različne urne postavke, različni delovni pogoji in različen tretma Uprave Luke Koper do problematike in zahtev enih in drugih delavcev.
Ta precedenčni primer kršitve Ustave RS, zakonodaje RS in Deklaracije o človekovih pravicah in svoboščinah, je uspel Upravi Luke Koper, ki je neposredno izvoljena s strani Vlade RS oziroma državnih predstavnikov v Nadzornem svetu Luke Koper in ki je direktno odgovorna za vso nastalo škodo med stavko, ki so jo povzročili zaradi svojega neodzivanja na problematiko, zavajanja in nepripravljenosti na pogajanja.
Država, oziroma Vlada RS in njeni državni organi ter predstavniki, nam z dejanji in izjavami Uprave Luke Koper, z izjavami inšpektorjev za delo, da se med podpogodbenimi delavci ne dogajajo hujše kršitve delovno pravne zakonodaje, z nasilnimi dejanji policistov, ki so odrivali mirno protestirajočega delavca, ki je prečkal cesto na prehodu za pešce v sklopu blokade vhoda v Luko Koper s človeško verigo sprehajalcev, pošiljajo jasna sporočila, da zakoni v Sloveniji ne veljajo enako za vse prebivalce in prebivalke in da smo delavci, študenti, upokojenci in brezposelni, primorani sami poskrbeti za dosego naših ciljev in obrambo naših socialnih in političnih ter uresničitev novih pravic.
Delavci v Luki Koper so ta historični moment boja za našo boljšo prihodnost zaznali v pravem trenutku in so vzeti vajeti v svoje roke, ter so odločni, da ne bodo popustili dokler ne bo izpolnjena še zadnja stavkovna zahteva. Glavni poudarek je na točkah, da bi vsi delavci morali biti enako plačani za svoje delo, da se ne sme kršiti Zakona o delovnih razmerjih, oziroma bi morala Luka izvajati nadzor nad temi kršitvami in da se sprejme krovna kolektivna pogodba na ravni vseh zaposlenih v pomorski dejavnosti.
Različne organizacije, civilne iniciative, sindikate, društva, posameznike in posameznice pozivamo, da se pridružite delavcem Luke Koper v njihovem zgodovinskem boju za delavske in človekove pravice in pokažimo izkoriščevalcem, da se jih niti malo ne bojimo, temveč nasprotno, jih bomo združeni, solidarni in odločni premagali in odvrgli na smetišče zgodovine.
Dovolj je izkoriščanja. Čas je za spremembe. Alternativa Obstaja.
Sredi državnega podjetja, gospodarskega giganta in motorja slovenskega gospodarstva, se ljudem kršijo temeljne človekove in delavske pravice na račun bogatenja peščice posameznikov, ki luke niso niti gradili, niti razvijali, niti vzdrževali, še najmanj pa okusili težaška dela delavcev na vseh terminalih. Stavkajoči in protestirajoči posamezniki in posameznice, ki branijo našo skupno prihodnost, so tisti, ki so gradili to podjetje, so tisti, ki so dali svoja najboljša leta in zdravje za napredek in razvoj Luke Koper.
Kdo ima pravico tem ljudem prepovedati ustavno pravico do stavke, oziroma jo razglašati za nezakonito? Kdo ima pravico odpustiti te delavce, oziroma jim groziti, da bodo odgovarjali za nastalo škodo? Kdo ima pravico ignorirati protestirajoče delavce, ki delajo več kot 300 ur na mesec za manj kot 2 eur/h, v nečloveških pogojih, s stalnimi pritiski, mobingi in grožnjami o prekinitvi delovnega razmerja in deportaciji iz države s strani delodajalcev, ki jim se krati osnova človekova pravica do prehrane v kolikor ne izpolnijo določene norme in se na njih takoj pozabi, ko pride do težjih poškodb na delu, oziroma ne dobijo odškodnin in bolniških, temveč se jih še kaznuje in oglobi zaradi neupoštevanja varstva pri delu itd.?
Kljub že znanemu dejstvu, da je Slovenija razpadajoča neoliberalna kvazi država, z največjim deležem elitističnih kleptomanov na prebivalca, skorumpiranih državnih uradnikov in podkupljenih sodnikov ter tožilcev, vendarle v Sloveniji še ni bilo primera, ko bi si nekdo drznil iti preko Ustave Republike Slovenije, zakonov Republike Slovenije, si podeliti pristojnosti Sodišča Republike Slovenije in odločati o tem ali je neka stavka zakonita ali nezakonita, oziroma, ni bilo primera, ko bi si nekdo drznil odpustiti sindikalne zaupnike in pogajalce z namenom zastraševanja delavcev in jim naprtiti krivdo za škodo podjetja, pri tem pa stalno zavračati pogajanja, ki bi lahko rešila stavkovne zahteve delavcev in protestnikov.
Že dolgo ni bilo v svetu tudi primera, vsaj ne od ukinitve aparthaida v Južni Afriki naprej, da bi ljudi delili na dve kategoriji in sicer izkoriščane delavce, ki so zaposleni v Luki Koper in na sužnje, ki nimajo niti osnovnih človeških in delavskih pravic in so zaposleni preko podpogodbenih izvajalcev. Segregacija je še toliko bolj očitna, ker Uprava Luke Koper te novodobne sužnje, delavce IPS popolnoma ignorira za razliko od zaposlenih v Luki Koper in se ne zmeni za njihovo stisko in njihove zahteve ter jih ne priznava kot enakopravnega sogovornika, oziroma ne priznava niti njihovega 250 članskega sindikata. Navsezadnje pa segregacijo najbolje ponazarja tudi ločeno vstopanje v Luko Koper, ki ga je protestirajoči delavec IPS pokomentiral takole: »To je vhod za delavce Luke in ta drugi je vhod za živino«, ločene garderobe, različne urne postavke, različni delovni pogoji in različen tretma Uprave Luke Koper do problematike in zahtev enih in drugih delavcev.
Ta precedenčni primer kršitve Ustave RS, zakonodaje RS in Deklaracije o človekovih pravicah in svoboščinah, je uspel Upravi Luke Koper, ki je neposredno izvoljena s strani Vlade RS oziroma državnih predstavnikov v Nadzornem svetu Luke Koper in ki je direktno odgovorna za vso nastalo škodo med stavko, ki so jo povzročili zaradi svojega neodzivanja na problematiko, zavajanja in nepripravljenosti na pogajanja.
Država, oziroma Vlada RS in njeni državni organi ter predstavniki, nam z dejanji in izjavami Uprave Luke Koper, z izjavami inšpektorjev za delo, da se med podpogodbenimi delavci ne dogajajo hujše kršitve delovno pravne zakonodaje, z nasilnimi dejanji policistov, ki so odrivali mirno protestirajočega delavca, ki je prečkal cesto na prehodu za pešce v sklopu blokade vhoda v Luko Koper s človeško verigo sprehajalcev, pošiljajo jasna sporočila, da zakoni v Sloveniji ne veljajo enako za vse prebivalce in prebivalke in da smo delavci, študenti, upokojenci in brezposelni, primorani sami poskrbeti za dosego naših ciljev in obrambo naših socialnih in političnih ter uresničitev novih pravic.
Delavci v Luki Koper so ta historični moment boja za našo boljšo prihodnost zaznali v pravem trenutku in so vzeti vajeti v svoje roke, ter so odločni, da ne bodo popustili dokler ne bo izpolnjena še zadnja stavkovna zahteva. Glavni poudarek je na točkah, da bi vsi delavci morali biti enako plačani za svoje delo, da se ne sme kršiti Zakona o delovnih razmerjih, oziroma bi morala Luka izvajati nadzor nad temi kršitvami in da se sprejme krovna kolektivna pogodba na ravni vseh zaposlenih v pomorski dejavnosti.
Različne organizacije, civilne iniciative, sindikate, društva, posameznike in posameznice pozivamo, da se pridružite delavcem Luke Koper v njihovem zgodovinskem boju za delavske in človekove pravice in pokažimo izkoriščevalcem, da se jih niti malo ne bojimo, temveč nasprotno, jih bomo združeni, solidarni in odločni premagali in odvrgli na smetišče zgodovine.
Dovolj je izkoriščanja. Čas je za spremembe. Alternativa Obstaja.
2 komentarja:
"Naj slišijo vsa slovenska mesta! Za vse kar ste pokradli vam bo sodila cesta!"
V Prekmurju smo z vami. Če bo potrebno, pridemo tudi v Koper!
Ne popustiti,kajti enkrat se mora ta agonija končati,in vsi tisti ,ki so pahnili Slovenijo v tako nepravno državo,ji vzeli vse dostojanstvo,uničili pravosodje ,uničili čast posameznika in družbe kot celote.Pahnili so nas v leto 1945,ko so nepismeni jemali in si prisvajali lastnino pobitih,tako ta novodobna drhal,pleni po lastnini ki je bila last slovencev.
Objavite komentar