Mi smo univerza je platforma vseh, ki nam ni vseeno za usodo visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Nastala je zaradi večletnega razkroja fakultet, na katerega smo študenti in delavci na univerzi odgovarjali z različnimi iniciativami. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se je sedaj velikopotezno lotilo kar univerze, študente pa, dejansko in simbolično, razkrojilo na posameznike, ki so družbeno breme, ne družbeno gonilo.
Člani platforme Mi smo univerza smo študentje in delavci vseh fakultet, vseh univerz. Javnost ozaveščamo o dejanskem stanju v visokem šolstvu, razvozlavamo pravni in ideološki jezik, analiziramo učinke načrtovanih škodljivih sprememb. Univerzo je potrebno spremeniti, a za enkrat jo spreminjajo na slabše. Kako jo spremeniti na bolje, si moramo odgovoriti sami.
Dogodek se bo selil s fakultete na fakulteto. Začnemo 24.3.2011, na FF.
Več v odprtem pismu, ki je priloženo temu vabilu in na spletnem naslovu: http://www.tribuna.si/upload/msu-pismo.pdf
Predvsem pa: udeleži se dogodka, povej svoje mnenje in deli svoje znanje!
Facebook dogodek: https://www.facebook.com/event.php?eid=107377212676828
Plakati: http://www.tribuna.si/upload/msu-plakati.pdf
#1 Slovenija je demokratična država.
Nova zakonodaja se sprejema potihem, pospremljena z birokratsko latovščino, negotovostmi in tihim sodelovanjem vodstev univerz. Tako delavci v šolstvu
kot novinarji imajo težave z razumevanjem, kaj se dogaja. Najmanj informacij pa pride do tistih, ki jih stvari najbolj zadevajo - do dijakov, študentov, staršev.
Si že slišal-a za NPVŠ ali RISS, za DRZNO Slovenijo ali Inovativno shemo?
Je moč trditi, da javnost soglasno z vlado sprejema zakone in iz njih izhajajoče ukrepe, če ne ve točno, kaj sprejema?
#2 Slovenija je družba znanja.
Po bolonjski reformi se kot znanstveni študij vrednoti le tretja stopnja.
Poprej je vsako študijsko leto Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo zagotavljalo sredstva za sofinanciranje tretje stopnje. Doslej je ministrstvo redno zamujalo in puščalo študente v negotovosti krepko čez polovico študijskega leta.
Sedaj je financiranje sistematično uredilo tako, da je sredstva iz proračuna v celoti ukinila in jih nadomestila z enkratnim zneskom iz sheme EU, namenjene
spodbujanju podjetništva in prilagodljivosti. In potem? Naj se s tem ukvarja naslednja vlada. Z uredbo, imenovano Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov, je doktorski študij postal paradni konj neoliberalnih reform v izobraževalnem sistemu.
#3 Slovenija je družba mladih.
Zakon o štipendiranju ukinja državne štipendije za dijake, če starši zanje prejemajo otroški dodatek, ki dosega le polovico zneska štipendije. Štipendije so namenjene za kritje stroškov šolanja, medtem ko je otroški dodatek namenjen staršem kot pomoč za
zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin znotraj gospodinjstva. S tem ukrepom se ukinja kakršnakoli samostojnost dijaka. Isti zakon močno zaostruje pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, obenem pa bodo nekateri vnaprej izpadli iz sistema štipendiranja zaradi neusklajenega delovanja državnih ustanov. Če štipendijo slučajno pridobiš, ti je onemogočeno kandidiranje za druge vire sofinanciranja,
na primer doktorskega študija.
#4 Slovenija je družba enakih možnosti za vse.
Prvič: redni in izredni študij sta zakonsko izenačena, a le na papirju. V realnosti izredni študenti, razen tega da plačujejo šolnine, ne morejo konzumirati pravic iz študentskega statusa, saj so kriteriji za pridobitev štipendij, bivališča v študentskih domovih in ostalih bonitet usklajeni z rednim načinom študija. Z
izenačitvijo pa so izgubili pravico do socialne podpore ter prijave na zavodu za zaposlovanje. Drugič: z ukinitvijo programskega sofinanciranja doktorskega študija je država prenesla odgovornost s fakultet na posameznika ter tako postavila študente
v položaj, ko si morajo sami zagotoviti sredstva za študij, po kriterijih, ki jih določa Ministrstvo v skladu z interesi mednarodnega finančnega kapitala. S tem
neposredno posega v avtonomijo znanstvene skupnosti ter spreminja naravo znanstvenega dela.
#5 Slovenija je naravnana na trajnostni razvoj.
Država ne podpira razvoja temeljnih znanosti, ker ne pomenijo aktualnega družbenega izziva in ne prinašajo višje gospodarske rasti, torej trajnostni razvoj razume
izključno kot trajno podrejanje logiki kapitala. Tudi področje umetnostnih akademij je iz dokumentov izključeno. Za umetnostni študij ni predvidena 3.bolonjska stopnja, ni vzpostavljen naziv mladega raziskovalca, niso vzpostavljeni mehanizmi promocije,
ni alternativnih virov financiranja. Gospodarska koristnost, kot jo zagovarja Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, je samo capljanje za razvojnimi trendi, ki jih narekujejo visokotehnološko razvite države. Razvoj ne pomeni samo napredka tehnologije in kratkoročnega dvigovanja ekonomskih kazalcev, ampak se mora odvijati na vseh ravneh družbe. Če ilustriramo, dolgoročno je bolj pomembno naučiti se ribarjenja, tudi če prva riba ni za prodajo.
#6 Slovenija je poštena družba.
Z Zakonom o malem delu država razširja posebnost študentskega dela na brezposelne in upokojence ter s tem ustvarja rezervno delovno armado, ki je na trgu dela zaradi številčnosti podvržena večjemu izkoriščanju s strani kapitala. Pri tem se uvajajo nove oblike zaposlovanja, ki uničujejo zgodovinske pridobitve delavskih bojev za stabilno zaposlitev, socialno varnost in pošten zaslužek.
#7 Slovenija je odprta.
Študent kot posameznik je vedno bolj omejen na potrošnika fakultetnih storitev brez možnosti vplivanja na dogajanje znotraj akademske sfere. Univerza je skupnost, ki naj bi temeljila na enakopravnem sodelovanju študentov in univerzitetnih delavcev; s tem naj bi omogočala in širila pogoje za kritično razmišljanje ter spodbujala skupno produkcijo kvalitetnega znanja in teoretske refleksije. Vendar vsaka produkcija terja
svoja produkcijska sredstva. Znotraj fakultet so to na primer avtonomni študentski prostori, ki bi študentom omogočili organizirano delovanje in pomagali preseči
enosmernost odločanja o študijskih procesih.
#8 Slovenija je na pragu sprememb.
Trenutno je iz državnega proračuna izločen samo doktorski študij. Kako bo naprej z ostalimi stopnjami študija? O tem molčijo. Vendar argumenti, ki jih MVZT
uporablja za ukinitev programskega sofinanciranja doktorskega študija, za samoplačniški vzporedni in zaporedni študij, lahko v kateremkoli trenutku
postanejo tudi argumenti za ukinitev sofinanciranja na drugi in prvi študijski stopnji in uvedbo šolnin za vse.
MI SMO UNIVERZA
24.3.2011 16:30
Filozofska fakulteta
MI SMO UNIVERZA je študentsko gibanje. Je rezultat večletnega razkroja fakultet, na katere smo študenti odgovarjali s posameznimi iniciativami. Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo se je danes velikopotezno lotilo kar univerze, študente pa, živo in simbolično, razkrojilo na posameznike, ki so družbeno breme, ne družbeno gonilo. To smo dovolili sami. Odgovorimo skupaj. Iniciative ne zadostujejo. Gibanje je univerzitetno, vključuje študente vseh fakultet.
MI SMO UNIVERZA je sistem potujočega študentskega dogodka, katerega struktura in vsebina je namenjena vzajemnemu osveščanju študentov o dejanskem stanju,
razvozlavanju pravnega jezika, boleči analizi vplivov načrtovanih sprememb, predvsem pa odgovoru na vprašanje kaj storiti? Stanje vsekakor je potrebno spremeniti, a spreminja se ga na slabše, ne na bolje. Kako ga spremeniti, smo si študentje sposobni
odgovoriti sami; svojim odgovorom moramo slediti. Le to je lahko merilo, ali si tudi zaslužimo biti študenti.Dogodek se bo selil s fakultete na fakulteto s ferkvenco,
ki je bo gibanje zmožno.
Začnemo 24.3.2011, s FF.
MI SMO UNIVERZA.
Ni komentarjev:
Objavite komentar