V rubriki Misli objavljamo v srbskohrvaškem jeziku odličen članek John Milios-a z naslovom "Europska integracija kao sredstvo neoliberalne hegemonije", ki je vreden vaše pozornosti in branja.
http://alternativa-misli.blogspot.com/2011/10/john-milios-europska-integracija-kao.html
Želimo vam prijetno branje.
sreda, 19. oktober 2011
ponedeljek, 17. oktober 2011
»EL PUEBLO UNIDO JAMÁS SERÁ VENCIDO« / »ZDRUŽENI LJUDJE NIKOLI NE BODO PREMAGANI«
Koper v globalnem valu 15o
V Kopru na sončno soboto 15.10.2011 smo se v Alternativi Obstaja skupaj s številnimi tovariši in tovarišicami, med njimi Federacijo za anarhistično organiziranje (FAO), Anarhistično pobudo Ljubljana (APL), Organizirano skupnostjo Zasavje (OSA), Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev (SIPS), Sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD) in drugimi posamezniki in posameznicami, pridružili vsesvetovnemu gibanju 15o, ki zavrača politike zategovanja pasu (austerity), kot način reševanja krize, zavrača antidemokratično in avtoritativno upravljanje s skupnim bogastvom, zavrača bogatenje peščice posameznikov na plečih večine in končno zavrača neoliberalni kapitalistični sistem kot tak. S protestom v Kopru smo se pridružili več kot 900 mestom po vsem svetu z enako željo in zahtevo po korenitih političnih in socialnih spremembah. Smo del 99% ljudi, ki jih gospodarske, politične in akademske elite (1%) iz dneva v dan izkoriščajo, teptajo in spravljajo na rob eksistencialnega prepada. Na protestih smo jasno zahtevali univerzalni temeljni dohodek za vse, saj si vsak posameznik in posameznica zasluži dostojno življenje, brezplačno izobrazbo, zdravstveno oskrbo, brezplačna stanovanja, javni prevoz in prosto komunikacijo ter čisto okolje. Zahtevamo tudi pravično porazdelitev dobrin, odpravo kapitalističnih ekonomskih odnosov, delavsko samoupravljanje v podjetjih in neposredno demokracijo, ki je horizontalna, decentralizirana in globalno ljudska! Ker smo želeli naš globalni boj tudi aplicirati na konkretni lokalni problem, smo se povezali s Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev, ki je predstavil svoje delavske zahteve upravi in državi in sicer so to : kolektivna pogodba za območje celotnega pristanišča, ki bo pravično urejala standarde dela inplačila ter upoštevala davno priborjene neodtujljive delavske pravice, za enako delo, enake pravice in enako plačilo in tripartitni sistem dogovarjanja med enakopravnimi partnerji : delavci, upravo in lastniki podpogodbenih podjetij in postopno ukinitev podpogodbenih podjetij ter vzpostavitev novega neprofitnega sistema zaposlovanja delavcev v okviru Luke Koper!
Miroljubni protest v Kopru je zbral pisano množico posameznikov in posameznic (300-500), ki jih veže enaka usoda izkoriščanja s strani kapitalistov na njihovih delovnih mestih, fakultetah, šolah, kulturnih ustanovah, društvih, lokalnih skupnostih itd.. Skupaj s prisotnimi Kombinatkami (ženskim partizanskim pevskim zborom) smo zapeli Internacionalo, Bandiero Rosso in čilensko revolucionarno pesem »El pueblo unido jamás será vencido« (Združeni ljudje nikoli ne bodo premagani), s katero smo na simboličen način pokazali, da se bomo proti neoliberalnim kapitalističnim elitam borili do konca, saj so le te svoj pohod začele prav v sedemdesetih letih v Čilu s fašističnim režimom generala Pinocheta, pod okriljem neoliberalistične akademske bande iz Rockefellerjeve Univerze v Chicagu z Miltonom Friedmanom in Friederichom Hayekom na čelu.
Neoliberalna kontrarevolucija
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja smo priča neoliberalni kontrarevoluciji, ki jo upravljajo velekapitalistične elite zbrane v krogih okoli Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodnega monetarnega fonda (IMF), Svetovne Banke (WB), Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Ameriške centralne banke (FED), NATO, Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) ter nacionalnih vlad širom po svetu. Cilj te krvoločne elite je konkurirati Kitajski na svetovnem »konkurenčnem« trgu, kar v praksi pomeni pripeljati kitajske pogoje, organizacijo in odnose dela k nam, torej zmanjševanje cene dela, plač, dodatkov in nadomestil za prevoz in malico, ukinjanje socialnih programov, socialnih pomoči, nadomestil za brezposelnost in štipendij, zmanjševanje višine pokojnin, privatizacija šolstva, zdravstva, pokojninskih skladov, uvajanje »fleksibilnih«, prekernih delovnih praks in delovnih mest, zmanjševanje delovnih mest v javnem sektorju, podaljševanje starostne upokojitve in končno uničenje kolektivnih pogajanj in dogovarjanj med socialnimi partnerji ter destrukcija moči sindikatov kot predstavnikov interesov delavstva. Pri tej kontrarevoluciji je končni cilj popoln razkroj socialne države in že v tridesetih letih delovanja je dosegla to, da se je razmerje med najbogatejšimi in najrevnejšimi posamezniki povečalo od 1:10 na neverjetnih 1:400. Vse vlade pod isto pretvezo reševanja države iz finančne krize in reševanja »nacionalnega« gospodarstva uvajajo najbolj krute in podle neoliberalne reforme (Grčija, Španija, Irska, Portugalska), ki ljudi pehajo v še večjo revščino, večina evropskega prostora pa se »nezavedno« preobraža v države »tretjega sveta« (Bolgarija, Romunija, Balkan, Grčija, Portugalska,...).
Slovenski neoliberalni krvosesi na pohodu
Tudi naše vladajoče elite skušajo pod krinko reševanja države iz finančne krize, vpeljati najradikalnejše neoliberalne reforme pokojninskega sistema, zdravstva, zakona o delovnih razmerjih, javnega sektorja in privatizacijo najboljših državnih podjetij. Vse do zdaj smo se prebivalci in prebivalke Slovenije še pravočasno uprli vsem napovedanim reformam (pokojninska, malo delo, zdravstvena reforma), toda sledijo nam temačni časi, saj se nam na naslednjih parlamentarnih volitvah obetajo krvoločni neoliberalni težkokategorniki. Od najhujše neoliberalne različice, ki jo prepoznamo v Virantovi listi, do klerofašistične neoliberalne različice po meri avtoritativnega Janeza Janše in kapitalističnega magnata Zorana Jankovića in njegove liste, ki bo pod pretvezo šarma, karizme in partizanskih zgodbic zadala ljudem najhujši možni udarec in jih potisnila na prag revščine. Identificirajte in prepoznajte ljudi, stranke in liste, ki vam prodajajo reforme in kratenje socialnih pravic. To so naši razredni sovražniki, ne glede na to, kako radi imajo Josipa Broza Tita, partizane, domobrance, ali so samo za heteroseksualne ali tudi za homoseksualne družine, ali podpirajo izgradnjo džamije ali ne in kakšno je njihovo mnenje do priseljencev. Ne pustite se zavesti!
Parlamentarna demokracija je preživeta
Parlamentarnim strankam, listam in gibanjem ne gre več zaupati. Parlamentarna demokracija je iztrošena in se je vedno izkazala za neuporabno. Posmeznik ne more vstopiti v parlamentarni boj, če nima za seboj močnega kapitalskega zaledja, v čigar interesu deluje ves svoj mandat. Zato nas ti ljudje ne predstavljajo in ne zastopajo. Ti ljudje predstavljajo svoje kapitalistične barone iz ozadja. Zaman iščemo poštenega politika, saj tak ne obstaja. Tudi, če je kakšen kdaj obstajal, se je znotraj parlamentarnega sistema spremenil, prilagodil in preobrazil, saj mora delovati po načelih svoje stranke, svojih baronov, ali pa pod pritiskom zunanjih kapitalističnih institucij (MMF, OECD, WB, ECB).
Prav globalni protesti 15o so pokazali, da je čas za druge oblike demokracije. In sicer za neposredno direktno demokracijo. Na zasedenih javnih površinah ljudje odločajo preko telesa skupščine, kjer ima vsak posameznik in posameznica pravico besede in glasa. Taka oblika demokracije bi se morala uvesti v vse organizacije proizvodnje in v vse skupnosti, saj se večina podjetij še vedno upravlja hierarhično, korporativno, z vodilnim managarjem/diktatorjem na čelu, kar posledično zapira prostor za dialog, izmenjavo mnenj in demokracijo. Zato je potrebno preoblikovati vse ekonomske organizacije proizvodnje in vse naše lokalne skupnosti, četrti, fakultete in univerze na način samoupravljanja, kjer bi se na skupščinah, plenumih neposredno kolektivno odločalo o vseh perečih vprašanjih in kjer bi se na pravičen in enakopraven način prerazporejal presežek dela, kar bi rešilo najbolj pereč problem današnjega časa - to je neenakopravna razporeditev kapitala.
Resnična revolucija je dolgotrajen proces
Kljub temu, da gibanje 15o odpira nove prostore razmišljanja in idej, še ne moremo govoriti o nekakšni revoluciji, saj je revolucija dolgotrajen proces, ki zahteva večjo angažiranost vseh nas, ter organiziranje delavcev, meščanov, vaščanov, učiteljev, študentov in vseh ostalih kolektivov na najnižjih ravneh delovanja. Vzpostavljati moramo mrežo avtonomnih delavskih sindikatov, avtonomnih lokalnih skupnosti, zadrug in drugih avtonomnih kolektivov in kooperativ od spodaj navzgor in začeti vzpostavljati nove ekonomske odnose, samoupravni sistem ter vpeljati direktno demokratičo odločanje. Težiti je potrebno k horizontalnemu mreženju kolektivov, da ne pride do nepotrebnih hierarhij, k decentralizaciji v prostoru, da se omeji možnost centralizacije in k ukinitvi tekmovalnosti med ljudmi, saj bi s tem okrepili medsebojno sodelovanje in solidarnost ter kooperacija.
Konec neoliberalno kapitalističnega tabuja
Vsekakor so globalni protesti 15o prispevali h koncu tabuiziranja kapitalizma in neoliberalne tržne ekonomije kot edine možne ekonomske oblike proizvodnje. Povsod so se začeli odpirati skupni javni prostori, tako virtualni kot realni (Wall Street, zaseden prostor pred Ljubljansko borzo), kjer se razpravlja o možnih alternativah z novimi metodami in oblikami demokracije (direktna demokracija – skupščine, plenumi), kjer se jasno identificira problematičnost trenutnega sistema ter se jasno in glasno obsoja izkoriščevalski kapitalistični sistem, oziroma njegovo najhujšo različico - neoliberalizem. Vsekakor gre za globalni preobrat v javnem mnenju in ponovno prebujanje solidarnosti med ljudmi, ponovno kolektivizacijo idej in razmišljanj, ponovno prebujanje debat o socialističnih, komunističnih in anarhističnih oblikah organizacije družbe, toda ta novi val, to novo energijo in razpoloženje bo potrebno čimprej umestiti/aplicirati partikularno na svoja delovna mesta, na fakultete, lokalne skupnosti, soseske in ostale kolektive, da bomo lahko govorili o nekakšni revoluciji.
Če so še pred kratkim nekateri predstavniki kapitalistične akademske elite menili, da je že konec zgodovine, je gibanje 15o pokazalo, da zgodovina še ni končana in da se nam obetajo pestri časi!
Mile Zukić
Alternativa Obstaja
V Kopru na sončno soboto 15.10.2011 smo se v Alternativi Obstaja skupaj s številnimi tovariši in tovarišicami, med njimi Federacijo za anarhistično organiziranje (FAO), Anarhistično pobudo Ljubljana (APL), Organizirano skupnostjo Zasavje (OSA), Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev (SIPS), Sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD) in drugimi posamezniki in posameznicami, pridružili vsesvetovnemu gibanju 15o, ki zavrača politike zategovanja pasu (austerity), kot način reševanja krize, zavrača antidemokratično in avtoritativno upravljanje s skupnim bogastvom, zavrača bogatenje peščice posameznikov na plečih večine in končno zavrača neoliberalni kapitalistični sistem kot tak. S protestom v Kopru smo se pridružili več kot 900 mestom po vsem svetu z enako željo in zahtevo po korenitih političnih in socialnih spremembah. Smo del 99% ljudi, ki jih gospodarske, politične in akademske elite (1%) iz dneva v dan izkoriščajo, teptajo in spravljajo na rob eksistencialnega prepada. Na protestih smo jasno zahtevali univerzalni temeljni dohodek za vse, saj si vsak posameznik in posameznica zasluži dostojno življenje, brezplačno izobrazbo, zdravstveno oskrbo, brezplačna stanovanja, javni prevoz in prosto komunikacijo ter čisto okolje. Zahtevamo tudi pravično porazdelitev dobrin, odpravo kapitalističnih ekonomskih odnosov, delavsko samoupravljanje v podjetjih in neposredno demokracijo, ki je horizontalna, decentralizirana in globalno ljudska! Ker smo želeli naš globalni boj tudi aplicirati na konkretni lokalni problem, smo se povezali s Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev, ki je predstavil svoje delavske zahteve upravi in državi in sicer so to : kolektivna pogodba za območje celotnega pristanišča, ki bo pravično urejala standarde dela inplačila ter upoštevala davno priborjene neodtujljive delavske pravice, za enako delo, enake pravice in enako plačilo in tripartitni sistem dogovarjanja med enakopravnimi partnerji : delavci, upravo in lastniki podpogodbenih podjetij in postopno ukinitev podpogodbenih podjetij ter vzpostavitev novega neprofitnega sistema zaposlovanja delavcev v okviru Luke Koper!
Miroljubni protest v Kopru je zbral pisano množico posameznikov in posameznic (300-500), ki jih veže enaka usoda izkoriščanja s strani kapitalistov na njihovih delovnih mestih, fakultetah, šolah, kulturnih ustanovah, društvih, lokalnih skupnostih itd.. Skupaj s prisotnimi Kombinatkami (ženskim partizanskim pevskim zborom) smo zapeli Internacionalo, Bandiero Rosso in čilensko revolucionarno pesem »El pueblo unido jamás será vencido« (Združeni ljudje nikoli ne bodo premagani), s katero smo na simboličen način pokazali, da se bomo proti neoliberalnim kapitalističnim elitam borili do konca, saj so le te svoj pohod začele prav v sedemdesetih letih v Čilu s fašističnim režimom generala Pinocheta, pod okriljem neoliberalistične akademske bande iz Rockefellerjeve Univerze v Chicagu z Miltonom Friedmanom in Friederichom Hayekom na čelu.
Neoliberalna kontrarevolucija
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja smo priča neoliberalni kontrarevoluciji, ki jo upravljajo velekapitalistične elite zbrane v krogih okoli Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodnega monetarnega fonda (IMF), Svetovne Banke (WB), Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Ameriške centralne banke (FED), NATO, Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) ter nacionalnih vlad širom po svetu. Cilj te krvoločne elite je konkurirati Kitajski na svetovnem »konkurenčnem« trgu, kar v praksi pomeni pripeljati kitajske pogoje, organizacijo in odnose dela k nam, torej zmanjševanje cene dela, plač, dodatkov in nadomestil za prevoz in malico, ukinjanje socialnih programov, socialnih pomoči, nadomestil za brezposelnost in štipendij, zmanjševanje višine pokojnin, privatizacija šolstva, zdravstva, pokojninskih skladov, uvajanje »fleksibilnih«, prekernih delovnih praks in delovnih mest, zmanjševanje delovnih mest v javnem sektorju, podaljševanje starostne upokojitve in končno uničenje kolektivnih pogajanj in dogovarjanj med socialnimi partnerji ter destrukcija moči sindikatov kot predstavnikov interesov delavstva. Pri tej kontrarevoluciji je končni cilj popoln razkroj socialne države in že v tridesetih letih delovanja je dosegla to, da se je razmerje med najbogatejšimi in najrevnejšimi posamezniki povečalo od 1:10 na neverjetnih 1:400. Vse vlade pod isto pretvezo reševanja države iz finančne krize in reševanja »nacionalnega« gospodarstva uvajajo najbolj krute in podle neoliberalne reforme (Grčija, Španija, Irska, Portugalska), ki ljudi pehajo v še večjo revščino, večina evropskega prostora pa se »nezavedno« preobraža v države »tretjega sveta« (Bolgarija, Romunija, Balkan, Grčija, Portugalska,...).
Slovenski neoliberalni krvosesi na pohodu
Tudi naše vladajoče elite skušajo pod krinko reševanja države iz finančne krize, vpeljati najradikalnejše neoliberalne reforme pokojninskega sistema, zdravstva, zakona o delovnih razmerjih, javnega sektorja in privatizacijo najboljših državnih podjetij. Vse do zdaj smo se prebivalci in prebivalke Slovenije še pravočasno uprli vsem napovedanim reformam (pokojninska, malo delo, zdravstvena reforma), toda sledijo nam temačni časi, saj se nam na naslednjih parlamentarnih volitvah obetajo krvoločni neoliberalni težkokategorniki. Od najhujše neoliberalne različice, ki jo prepoznamo v Virantovi listi, do klerofašistične neoliberalne različice po meri avtoritativnega Janeza Janše in kapitalističnega magnata Zorana Jankovića in njegove liste, ki bo pod pretvezo šarma, karizme in partizanskih zgodbic zadala ljudem najhujši možni udarec in jih potisnila na prag revščine. Identificirajte in prepoznajte ljudi, stranke in liste, ki vam prodajajo reforme in kratenje socialnih pravic. To so naši razredni sovražniki, ne glede na to, kako radi imajo Josipa Broza Tita, partizane, domobrance, ali so samo za heteroseksualne ali tudi za homoseksualne družine, ali podpirajo izgradnjo džamije ali ne in kakšno je njihovo mnenje do priseljencev. Ne pustite se zavesti!
Parlamentarna demokracija je preživeta
Parlamentarnim strankam, listam in gibanjem ne gre več zaupati. Parlamentarna demokracija je iztrošena in se je vedno izkazala za neuporabno. Posmeznik ne more vstopiti v parlamentarni boj, če nima za seboj močnega kapitalskega zaledja, v čigar interesu deluje ves svoj mandat. Zato nas ti ljudje ne predstavljajo in ne zastopajo. Ti ljudje predstavljajo svoje kapitalistične barone iz ozadja. Zaman iščemo poštenega politika, saj tak ne obstaja. Tudi, če je kakšen kdaj obstajal, se je znotraj parlamentarnega sistema spremenil, prilagodil in preobrazil, saj mora delovati po načelih svoje stranke, svojih baronov, ali pa pod pritiskom zunanjih kapitalističnih institucij (MMF, OECD, WB, ECB).
Prav globalni protesti 15o so pokazali, da je čas za druge oblike demokracije. In sicer za neposredno direktno demokracijo. Na zasedenih javnih površinah ljudje odločajo preko telesa skupščine, kjer ima vsak posameznik in posameznica pravico besede in glasa. Taka oblika demokracije bi se morala uvesti v vse organizacije proizvodnje in v vse skupnosti, saj se večina podjetij še vedno upravlja hierarhično, korporativno, z vodilnim managarjem/diktatorjem na čelu, kar posledično zapira prostor za dialog, izmenjavo mnenj in demokracijo. Zato je potrebno preoblikovati vse ekonomske organizacije proizvodnje in vse naše lokalne skupnosti, četrti, fakultete in univerze na način samoupravljanja, kjer bi se na skupščinah, plenumih neposredno kolektivno odločalo o vseh perečih vprašanjih in kjer bi se na pravičen in enakopraven način prerazporejal presežek dela, kar bi rešilo najbolj pereč problem današnjega časa - to je neenakopravna razporeditev kapitala.
Resnična revolucija je dolgotrajen proces
Kljub temu, da gibanje 15o odpira nove prostore razmišljanja in idej, še ne moremo govoriti o nekakšni revoluciji, saj je revolucija dolgotrajen proces, ki zahteva večjo angažiranost vseh nas, ter organiziranje delavcev, meščanov, vaščanov, učiteljev, študentov in vseh ostalih kolektivov na najnižjih ravneh delovanja. Vzpostavljati moramo mrežo avtonomnih delavskih sindikatov, avtonomnih lokalnih skupnosti, zadrug in drugih avtonomnih kolektivov in kooperativ od spodaj navzgor in začeti vzpostavljati nove ekonomske odnose, samoupravni sistem ter vpeljati direktno demokratičo odločanje. Težiti je potrebno k horizontalnemu mreženju kolektivov, da ne pride do nepotrebnih hierarhij, k decentralizaciji v prostoru, da se omeji možnost centralizacije in k ukinitvi tekmovalnosti med ljudmi, saj bi s tem okrepili medsebojno sodelovanje in solidarnost ter kooperacija.
Konec neoliberalno kapitalističnega tabuja
Vsekakor so globalni protesti 15o prispevali h koncu tabuiziranja kapitalizma in neoliberalne tržne ekonomije kot edine možne ekonomske oblike proizvodnje. Povsod so se začeli odpirati skupni javni prostori, tako virtualni kot realni (Wall Street, zaseden prostor pred Ljubljansko borzo), kjer se razpravlja o možnih alternativah z novimi metodami in oblikami demokracije (direktna demokracija – skupščine, plenumi), kjer se jasno identificira problematičnost trenutnega sistema ter se jasno in glasno obsoja izkoriščevalski kapitalistični sistem, oziroma njegovo najhujšo različico - neoliberalizem. Vsekakor gre za globalni preobrat v javnem mnenju in ponovno prebujanje solidarnosti med ljudmi, ponovno kolektivizacijo idej in razmišljanj, ponovno prebujanje debat o socialističnih, komunističnih in anarhističnih oblikah organizacije družbe, toda ta novi val, to novo energijo in razpoloženje bo potrebno čimprej umestiti/aplicirati partikularno na svoja delovna mesta, na fakultete, lokalne skupnosti, soseske in ostale kolektive, da bomo lahko govorili o nekakšni revoluciji.
Če so še pred kratkim nekateri predstavniki kapitalistične akademske elite menili, da je že konec zgodovine, je gibanje 15o pokazalo, da zgodovina še ni končana in da se nam obetajo pestri časi!
Mile Zukić
Alternativa Obstaja
četrtek, 13. oktober 2011
Izjava skupščine 15o (sprejeta v SC Rog 12. oktobra 2011)
Posamezniki in posameznice, delavska in družbena gibanja, kolektivi in iniciative, ki smo se zbrali na skupščini pred 15. oktobrom, dnevom, ko gremo povsod po svetu na ulice enotni za spremembo, sprejemamo naslednjo izjavo. Ker nima nihče copy right nad 15o, ne govorimo v imenu vseh, ampak želimo prispevati k skupnemu gibanju.
Smo del 99%. Smo tisti, ki proizvajajo družbeno bogastvo in smo se odločeni upreti nenehnemu razlaščanju in potiskanju v kot. Zato bomo v soboto del vstaje globalne generacije proti sistemu izkoriščanja.
Uprli se bomo finančnemu kapitalizmu, ki razlašča skupno bogastvo in ga pretaka v žepe 1%. Finančni kapitalizem so finančne institucije, kot so banke, borze, finančni trgi in finančna industrija, oligarhi in tajkuni, izkoriščevalski gopodarji, predsedniki uprav ter politični razred, partitokracija in sistem predstavniške “demokracije”. Vsi vsiljujejo isto logiko odtujevanja, ki je pripeljala do tega, da je za večino na tem planetu trenutno stanje nevzdržno.
V soboto bomo odločno zavrnili diktate bank, finančnih trgov, nacionalnih in evropskih politikov ter evrokratov, ki zahtevajo, da plačamo krizo, ki je nismo povzročili. Uprli se bomo enoumju in dogmi, da je izhod iz krize dokapitalizacija bank in finančnih trgov na račun že tako ali tako oslabljene države blaginje. Spreminjanje ti. perifernih evropskih držav v ubožnice kaže, da to ni rešitev. Politike zategovanja pasov dajejo prednost privatnim ekonomskim in finančnim interesom, ki so odgovorni za ekonomske procese, ki so nas pripeljali v aktualno krizo.
Obstaja alternativa in drug izhod iz krize, ki je dokapitalizacija skupne blaginje. Ta pomeni, da izvijemo skupno in skupno blaginjo iz zadušljivega prijema nenehnega privatnega razlaščanja. Kot proizvajalci družbenega bogastva ne moremo zadovoljevati svojih potreb z bornimi mezdami kot prekerni in popdplačani delavci in delavke in z zadolževanjem. Izobrazba, znanje, stanovanje, zdravje, okolje, dohodek, mobilnost... morajo postati brezpogojna pravica, del vsem dostopne skupne blaginje.
V soboto bomo zato postavili temelje osvobodilnega gibanja, ki se bo brezkompromisno zoperstavilo vsem poskusom uvajanja politik zategovanja pasov in ki bo izborilo skupno blaginjo kot okvir zadovoljevanja potreb današnje generacije proizvajalcev družbenega bogastva. Osvobodilno gibanje bomo gradili po principih neposredne, bazične, participativne demokracije, horizontalno in mrežno, v skupnem boju z evropskimi in globalnimi gibanji.
Pozivamo vse, da se nam v soboto pridružijo ob 15. uri na Kongresnem trgu. Destigmatizirajmo našo revščino in brezperspektivnost. Zanju nismo krivi sami, ampak pohlep in razlaščanje, ki sta značilna za finančni kapitalizem. Obenem pozivamo, da gremo onkraj golega pričevanja o težavah in socialni nepravičnosti in da zgradimo odločno družbeno opozicijo, ki bo izborila skupno prihodnost.
Zato pozivamo, da se v čim večjem številu udeležimo teach in na izbrani banki v obliki osebnih pritožb proti nasilju finančnega kapitalizma, s katerim bomo pozvali na 15o. Prav tako pozivamo, da po zborovanju na Kongresnem trgu zasedemo trg pred izbrano finančno institucijo zato, da skozi akcije in diskusije postavimo temelje našemu osvobodilnemu gibanju. Obenem pozivamo k odprtem zborovanju koprskega dela skupščine 15O pri krožnem križišču ob tržnici, kjer se bo odprlo lokalizirano polje diskusij in akcije.
Danes vstaja globalna generacija povsod po svetu in zmagali bomo!
Dokapitalizirajmo ljudi, ne banke!
Nihče nas ne predstavlja!
Udeleženci in udeleženke skupščine 15o
IWW (Nevidni delavci sveta)
Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti
Socialni center Rog
Alternativa Obstaja
torek, 4. oktober 2011
Krajša izjava za javnost ob povpraševanju medijev
Na vprašanja o dogajanju na Wall St. ne odgovarjamo, dobršna mera informacij je že dostopna preko spletnih strani za katere skrbijo aktivisti, ki so v tem trenutku tudi tam.
Če pa gremo k stvari in govorimo o tu in zdaj: nismo se MI odločili za organizacijo protestov ali demonstracij ali kakršnega koli masovnega dogodka. Tisti, ko so se odločili, so banke, korporacije, pa tudi formalna politika; to troje lahko imenujemo kapital. Njihova odločitev temelji na pohlepu, na dobičku, na izkoriščanju, na rušenju socialne države, na neenakosti, na nepravičnosti, na diskriminaciji, ker državljane ter ostale prebivalce, katerim državljanstvo ni dovoljeno, vztrajno peha na rob obupa, ogroža naš socialni obstoj, nas vsakodnevno omejuje, nam onemogoča varno delo, nekaterim pa celo onemogoča delo nasploh. Mi smo potisnjeni v kot, kjer nimamo na izbiro široke palete sredstev ukrepanja, kot jo je imela politična garnitura, ki se ji je zaupalo. Mi se nimamo kaj odločati, ker nam ostaja le eno. Vzeti, kar nam pripada, vzeti, kar nam je bilo ukradeno. Potrebno je stopiti na ulico in si reči, da je ta cesta naša, da je naš Parlament, saj Država smo Državljani.
Mi nismo tisti, ki mobiliziramo, ki organiziramo. Mi smo tiste in tisti, ki so nas aktivirale banke in finančne institucije s svojimi finančnimi malverzacijami, mobilizirale so nas kraje, odžiranje delovnih mest, medijska cenzura, omejevanje svobode govora in atentat na Kennedya, atentat na Krambergerja, nesposobni sindikati, množična korupcija in gospodarski kriminal. Mobilizirala nas je nesposobnost formalne politike v Sloveniji, mobiliziral nas je OECD z idiotskimi ekonomskimi nasveti, NATO s svojimi nepravičnimi posegi v suverena ozemlja, okupacije suverenih držav, ki jih je Republika Slovenija afirmirala s tem, ko se sodelovanju v njih ni uprla. Med drugim nas je mobiliziralo tudi to, da je naš političnih vrh bivšega predsednika ZDA Busha sprejel z vsemi častmi, ko pa bi ga vendar morali obsoditi za vse krivično, kar je storil.
Kar se tiče tega, kar prihaja, pa vas vabimo, da se priključite spontanemu globalnemu uporu tudi na spletu. Kje in kako pa terja od vas manjši vložek energije.
Če pa gremo k stvari in govorimo o tu in zdaj: nismo se MI odločili za organizacijo protestov ali demonstracij ali kakršnega koli masovnega dogodka. Tisti, ko so se odločili, so banke, korporacije, pa tudi formalna politika; to troje lahko imenujemo kapital. Njihova odločitev temelji na pohlepu, na dobičku, na izkoriščanju, na rušenju socialne države, na neenakosti, na nepravičnosti, na diskriminaciji, ker državljane ter ostale prebivalce, katerim državljanstvo ni dovoljeno, vztrajno peha na rob obupa, ogroža naš socialni obstoj, nas vsakodnevno omejuje, nam onemogoča varno delo, nekaterim pa celo onemogoča delo nasploh. Mi smo potisnjeni v kot, kjer nimamo na izbiro široke palete sredstev ukrepanja, kot jo je imela politična garnitura, ki se ji je zaupalo. Mi se nimamo kaj odločati, ker nam ostaja le eno. Vzeti, kar nam pripada, vzeti, kar nam je bilo ukradeno. Potrebno je stopiti na ulico in si reči, da je ta cesta naša, da je naš Parlament, saj Država smo Državljani.
Mi nismo tisti, ki mobiliziramo, ki organiziramo. Mi smo tiste in tisti, ki so nas aktivirale banke in finančne institucije s svojimi finančnimi malverzacijami, mobilizirale so nas kraje, odžiranje delovnih mest, medijska cenzura, omejevanje svobode govora in atentat na Kennedya, atentat na Krambergerja, nesposobni sindikati, množična korupcija in gospodarski kriminal. Mobilizirala nas je nesposobnost formalne politike v Sloveniji, mobiliziral nas je OECD z idiotskimi ekonomskimi nasveti, NATO s svojimi nepravičnimi posegi v suverena ozemlja, okupacije suverenih držav, ki jih je Republika Slovenija afirmirala s tem, ko se sodelovanju v njih ni uprla. Med drugim nas je mobiliziralo tudi to, da je naš političnih vrh bivšega predsednika ZDA Busha sprejel z vsemi častmi, ko pa bi ga vendar morali obsoditi za vse krivično, kar je storil.
Kar se tiče tega, kar prihaja, pa vas vabimo, da se priključite spontanemu globalnemu uporu tudi na spletu. Kje in kako pa terja od vas manjši vložek energije.
ponedeljek, 3. oktober 2011
Avtonomija: razredni boj onkraj stavke
Predstavitev 3. številke časopisa Avtonomija in odprta diskusija o aktualnih delavskih bojih
MKSMC Koper, sreda 5. oktober 2011 ob 19h
Izhodišče večera bo sicer res že nekaj mesecev stara tretja številka časopisa Avtonomija, a večer bo v resnici namenjen nadaljevanju diskusij, ki jih je sprožil poletni upor v Luki Koper. Ustvarjalci časopisa bodo predstavili nekatere osnovne vidike časopisa ter nekatere vsebine iz zadnje številke. Predstavili bodo tudi načrte za naslednjo številko, v kateri bo velika pozornost namenjena ravno delavskemu boju v Luki Koper. Želja je, da bi v tovariškem ozračju razmišljali o medsebojni krepitvi in podpori. Ne zavoljo izražanja neke abstraktne solidarnosti, temveč iz trdnega zavedanja, da nas vežejo skupni interesi - živeti onkraj spon izkoriščanja. Diskusija bo odprte narave, kar pomeni, da bodo njeno vsebino in potek določala udeleženci in udeleženke sproti.
Predstavitev in diskusija bosta začeli ob 19h. Vstop je seveda prost.
Nabaviti bo mogoče tudi vse tri številke Avtonomije in se seznaniti z ostalo produkcijo Založbe Avtonomija.
PANDA BANDA
MKSMC Koper, sreda 5. oktober 2011 ob 19h
Izhodišče večera bo sicer res že nekaj mesecev stara tretja številka časopisa Avtonomija, a večer bo v resnici namenjen nadaljevanju diskusij, ki jih je sprožil poletni upor v Luki Koper. Ustvarjalci časopisa bodo predstavili nekatere osnovne vidike časopisa ter nekatere vsebine iz zadnje številke. Predstavili bodo tudi načrte za naslednjo številko, v kateri bo velika pozornost namenjena ravno delavskemu boju v Luki Koper. Želja je, da bi v tovariškem ozračju razmišljali o medsebojni krepitvi in podpori. Ne zavoljo izražanja neke abstraktne solidarnosti, temveč iz trdnega zavedanja, da nas vežejo skupni interesi - živeti onkraj spon izkoriščanja. Diskusija bo odprte narave, kar pomeni, da bodo njeno vsebino in potek določala udeleženci in udeleženke sproti.
Predstavitev in diskusija bosta začeli ob 19h. Vstop je seveda prost.
Nabaviti bo mogoče tudi vse tri številke Avtonomije in se seznaniti z ostalo produkcijo Založbe Avtonomija.
PANDA BANDA
nedelja, 2. oktober 2011
DISKUSIJA IN PRIPRAVE NA 15.OKTOBER
Vabljeni na debatno srečanje/javno diskusijo in verbalne priprave na 15. oktober, dan globalne akcije, ko bodo ljudje po vsem svetu protestno dvignili glas in pest proti ekonomskim in političnim prevaram ter bančnim krajam, ki 99% ljudi na našem planetu vse bolj pehajo v revščino, lakoto, brezposelnost in brezup. Bliža se čas za zasuk.
Islandski protesti v prvi polovici letošnjega leta so denimo vlado prisilili, da je odstopila, ljudje pa so skozi proces direktne participatorne demokracije napisali novo ustavo, ki državo osvobaja pretesnega primeža mednarodnega monetarnega trga in virtualnega denarja. Tako so preobrnili idejo, da bi morali vsi davkoplačevalci odplačevati zasebni dolg bank, ustvarjen zaradi napak finančnega monopola, nova vlada pa je proti odgovornim bankirjem sprožila civilni in kazenski pregon.
V Grčiji se ljudje že dve leti silovito upirajo poseganju evropskih in svetovnih monetarnih institucij v državo, ki od grške vlade zahteva divje varčevanje, krčenje socialnih transferjev in pravic ter privatizacijo javnega sektorja, kar naj bi bila edina rešitev za zadolženost države. Podobno grozi državljanom Italije, Španije in Portugalske. Podobno grozi tudi nam. Islandce si moramo torej vzeti za zgled, do zgodbe o njihovem dosežku pa se le stežka prebijemo, pa še to zgolj na internetu, saj je vodilne tiskane in elektronske medije islandska zgodba prenehala zanimati tisti trenutek, ko je moč ljudi premagala moč monetarnih in korporativnih institucij.
17. septembra so možje in žene različnih etničnih, političnih, rasnih in verskih prepričanj in pripadnosti zasedli Wall Street, sam center monetarne moči ZDA in posredno tudi sveta. Zasedba danes poteka že 17. dan. V četrtek, 6. oktobra,se bo zgodila zasedba Trga svobode (Freedom Plaza) v ameriškem glavnem mestu Washington DC, poleg tega pa v tem času potekajo priprave na zasedbo več kot 100 mest po vseh ZDA. Podporna gibanja so se porodila na vseh kontinentih in se še množijo tudi v tem trenutku.
To so le nekatera od trenutnih žarišč upora, ki vse bolj navdihujejo tudi ostale drugod po svetu. Brezpravni, revni, odrinjeni, razlaščeni in osamljeni ljudje se vse bolj združujejo v boju za drugačen svet, kjer nam bo dovoljeno bivati, delati in si ustvariti dom. Tudi ti lahko prispevaš s svojo prisotnostjo, s svojo zgodbo, s svojim glasom.
Dobimo se torej 7. oktobra ob 18. uri v e-kavarni Pina na Kidričevi ulici v Kopru. Na srečanju se bomo poskusili spoznati in prediskutirati kje in na kakšen način bomo 15. oktobra 2011organizirali naš lokalni odpor. Prisotni bomo člani civilne iniciative Alternativa obstaja, aktivisti Socialnega centra Rog/Nevidni delavci sveta (IWW), sindikalisti iz koprskega pristanišča(SŽPD in SIPS) in seveda vi. Vabljene! Vabljeni!
Islandski protesti v prvi polovici letošnjega leta so denimo vlado prisilili, da je odstopila, ljudje pa so skozi proces direktne participatorne demokracije napisali novo ustavo, ki državo osvobaja pretesnega primeža mednarodnega monetarnega trga in virtualnega denarja. Tako so preobrnili idejo, da bi morali vsi davkoplačevalci odplačevati zasebni dolg bank, ustvarjen zaradi napak finančnega monopola, nova vlada pa je proti odgovornim bankirjem sprožila civilni in kazenski pregon.
V Grčiji se ljudje že dve leti silovito upirajo poseganju evropskih in svetovnih monetarnih institucij v državo, ki od grške vlade zahteva divje varčevanje, krčenje socialnih transferjev in pravic ter privatizacijo javnega sektorja, kar naj bi bila edina rešitev za zadolženost države. Podobno grozi državljanom Italije, Španije in Portugalske. Podobno grozi tudi nam. Islandce si moramo torej vzeti za zgled, do zgodbe o njihovem dosežku pa se le stežka prebijemo, pa še to zgolj na internetu, saj je vodilne tiskane in elektronske medije islandska zgodba prenehala zanimati tisti trenutek, ko je moč ljudi premagala moč monetarnih in korporativnih institucij.
17. septembra so možje in žene različnih etničnih, političnih, rasnih in verskih prepričanj in pripadnosti zasedli Wall Street, sam center monetarne moči ZDA in posredno tudi sveta. Zasedba danes poteka že 17. dan. V četrtek, 6. oktobra,se bo zgodila zasedba Trga svobode (Freedom Plaza) v ameriškem glavnem mestu Washington DC, poleg tega pa v tem času potekajo priprave na zasedbo več kot 100 mest po vseh ZDA. Podporna gibanja so se porodila na vseh kontinentih in se še množijo tudi v tem trenutku.
To so le nekatera od trenutnih žarišč upora, ki vse bolj navdihujejo tudi ostale drugod po svetu. Brezpravni, revni, odrinjeni, razlaščeni in osamljeni ljudje se vse bolj združujejo v boju za drugačen svet, kjer nam bo dovoljeno bivati, delati in si ustvariti dom. Tudi ti lahko prispevaš s svojo prisotnostjo, s svojo zgodbo, s svojim glasom.
Dobimo se torej 7. oktobra ob 18. uri v e-kavarni Pina na Kidričevi ulici v Kopru. Na srečanju se bomo poskusili spoznati in prediskutirati kje in na kakšen način bomo 15. oktobra 2011organizirali naš lokalni odpor. Prisotni bomo člani civilne iniciative Alternativa obstaja, aktivisti Socialnega centra Rog/Nevidni delavci sveta (IWW), sindikalisti iz koprskega pristanišča(SŽPD in SIPS) in seveda vi. Vabljene! Vabljeni!
Naročite se na:
Objave (Atom)
-
Spoštovane, spoštovani, Tule je povezava do spletnih strani nagradnega natečaja za (literarizirana) pričevanja, fotografije in kratke video...
-
Boris Vasev, MLADINA 27. 06. 2008, 14:08, Svet V majhnem mestu na jugu Španije so uvedli družbeno lastnino, končali brezposelnost in se odlo...
-
Člani Federacije za anarhistično organiziranje in kolektiva Alternativa Obstaja smo pred mesecem obiskali tovariše v Rijeki, kjer smo se p...
-
Jazbec, Gašperšič, Lipolt, Boštjančič, Cerar, Sorgenfrei in ostali lakaji kapitala... Za vami in vam podobnimi je v preteklosti vedno...
-
Predstavljamo novo osvobojeno območje v Kopru in sicer skvot INDE. Več na spletni strani : http://www.indeplatforma.org/ Preberite...
-
Rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič je včeraj, 25.3.2012 razrešil dekanjo Fakultete za humanistične študije Koper Vesno Mikolič...
-
Uživajte v svojem simptomu! Spoštovani kolegi in kolegice, člani in članice pobude Rešimo univerzo,vašim prizadevanjem izrekam polno in brez...
-
Predstavnica za stike z javnostjo Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) Helena Brec Loredan skuša z zavajanjem širše javnost...
-
Zadevo obnavljamo zaradi cenzure s strani slovenskih medijev. Povzeto iz https://tajakramberger.wordpress.com/ Javna izjava o ...
-
Na današnji dan leta 1945 se je uradno končala 2. svetovna vojna. V Sloveniji so na današnji dan v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in...