sobota, 26. november 2011

BOJKOTIRAJMO PARLAMENTARNE VOLITVE!

in okrepimo sindikalizem!

V Civilni iniciativi Alternativa Obstaja pozivamo vse državljane in državljanke k bojkotu parlamentarnih volitev, saj le te predstavljajo antitezo demokraciji in ohranjajo utečene kapitalistične ekonomske proizvodne odnose, razmere in razmerja v družbi ter legitimirajo vertikalne hierarhične politične odnose, oblast in državo ter prenašajo politično odločanje na »izbrano« elito s čimer prenehamo govoriti o demokraciji (iz gr. »demos-kratos«) - vladavini ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo. Oblast in odločanje tako postane nekaj, kar je posest vladajočega razreda, ki so mu na voljo vsi državni (ideološki in represivni) aparati – preko njih lahko le-ta (razred namreč) uresniči svoj razredni cilj, izkoristi proletariat, akumulira presežno vrednost in s tem dominira/hegemonizira določeno družbeno polje.

Že to, da ne nagovarjamo vseh prebivalcev države v kateri živimo in naslavljamo samo državljane in državljanke in ne tudi migrantskih delavcev, ki tukaj živijo že leta, študentov na izmenjavi, ki že več let bivajo pri nas, posameznike in posameznice državljane drugih držav, ki so pri nas našli svoj košček prostora pod soncem, kaže na to, da živimo v diskriminatornem okolju, kjer se ljudi ločuje po načelu umetno sproducirane državne listine (državljanstva), ki posameznikom podeljuje pravico do udeležbe na cirkusu »navidezne« demokracije.




Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane!


Parlamentarnim strankam, listam in gibanjem nikakor ne moremo in ne smemo zaupati. Parlamentarna (anti)demokracija je iztrošena in se je vedno izkazala za neuporabno in antidemokratično oziroma je vedno reproducirala boj za oblast in oblast samo, medtem ko se mi zavzemamo za popolno ukinitev oblastnih struktur. Posmeznik ne more vstopiti v parlamentarni boj, če nima za seboj močnega kapitalskega zaledja, v čigar interesu deluje ves svoj mandat. Zato nas ti ljudje ne morejo predstavljati in zastopati. Ti ljudje predstavljajo samo svoje kapitalistične barone iz ozadja. Zaman tudi iščemo poštenega politika, saj tak ne obstaja. Tudi, če je kakšen kdaj obstajal, se je znotraj parlamentarnega sistema spremenil, prilagodil in preobrazil, saj mora delovati po načelih svoje stranke, svojih baronov, ali pa pod pritiskom zunanjih kapitalističnih institucij (MMF, OECD, WB, ECB, WTO). Prevelik politični vpliv in moč odločanja skoncentrirana v nekaj posameznikih, spremeni te posameznike v sebične kleptomane in iz njih izvleče najbolj ostudne in oportunistične človeške lastnosti, saj se morajo v lobističnih igricah in vplivih raznih političnih in ekonomskih interesnih skupin, nenehno prilagajati in sprejemati kompromise s še tako nasprotnimi strankami, oziroma s še tako nasprotujočimi idejami in stališči. Poleg navedenega, pa ne gre spregledati dejstva, da izbrani poslanci v izbranem štiriletnem mandatu ne odgovarjajo nikomur, omogočena jim je celo imuniteta pred sodnim pregonom, kar pomeni, da se nad izbrano politično elito ne izvaja nikakršen nadzor s strani ljudi, ki so te poslance izbrali, oziroma lahko »izbranci« po mili volji spreminjajo dane predvolilne obljube in svoj volilni program brez kakršnihkoli posledic.

Slovenska strankokracija


Slovenska zakonodaja še dodatno priliva olje v ogenj antidemokratičnosti parlamentarne demokarcije, saj imamo v veljavi volilni sistem, v katerem kandidati in kandidatke za poslance in poslanke iz določenih volilnih okrajev, kljub morebitnemu velikemu številu glasov volilcev namenjenih tem kandidatom, niso izbrani v parlament, saj se poslance izbira po zapletenem strankarskem ključu, po katerem se izbere strankarsko najbolj primerne in poslušne kadre, ki se uvrstijo najvišje na prednostnih listah posameznih strank. Таko ne obstaja niti teoretična možnost, da bi lahko ljudje izbrali potencialno »poštenega« človeka, poslanca, ki mu zaupajo in bi mu zaupali »navidezno« predstavljanje njihovih interesov v parlamentu.

Tudi na prihajajočih parlamentarnih volitvah vse naše politične stranke ponujajo v svojih političnih programih pod krinko reševanja države iz finančne krize, najradikalnejše neoliberalne reforme pokojninskega sistema, zdravstva, zakona o delovnih razmerjih, javnega sektorja in privatizacijo najboljših državnih nekoč družbenih podjetij. Vse do zdaj smo se prebivalci in prebivalke Slovenije še pravočasno uprli vsem napovedanim reformam (pokojninska, malo delo, zdravstvena reforma), toda sledijo nam temačni časi, saj se nam na teh volitvah obetajo krvoločni neoliberalni težkokategorniki. Od najhujše neoliberalne različice, ki jo prepoznamo v Virantovi listi, do klerofašistične neoliberalne različice po meri avtoritativnega Janeza Janše in kapitalističnega magnata Zorana Jankovića in njegove liste, ki bo pod pretvezo šarma, karizme in partizanskih zgodbic zadala ljudem najhujši možni udarec in jih potisnila na prag revščine. O vlogi in pomenu strank kot so LDS, SD in ZARES ne bomo zgubljali preveč besed, saj so se ljudje že sami lahko prepričali o njihovih podlih načrtih in krajah družbenega imetja in načrtih krčenja socialnih pravic, da o populističnih strankah kot so SNS, Nsi ali DESUS niti ne govorimo. Identificirajte in prepoznajte ljudi, stranke in liste, ki vam prodajajo reforme in kratenje socialnih pravic. To so naši razredni sovražniki, ne glede na to, kako radi imajo Josipa Broza Tita, partizane, domobrance, ali so samo za heteroseksualne ali tudi za homoseksualne družine, ali podpirajo izgradnjo džamije ali ne in kakšno je njihovo mnenje do priseljencev. Ne pustite se zavesti!

Model prave demokracije je neposredna demokracija

Zavzemamo se za neposredno participativno direktno demokracijo in direktno akcijo tako na političnem kot tudi na ekonomskem polju.

Potrebno je vedeti, da je edino tisti model odločanja, ki vsakemu posamezniku in posameznici daje v roke moč odločanja - demokratičen model odločanja. Vsak prenos odločanja na poslance, predsednike, svetnike, župane, kralje, fevdalce, šefe, direktorje, klerike ali akademike, odpravlja demokracijo in uveljavlja nedemokratične/hierarhične modele odločanja v političnem, akademskem ali ekonomskem polju. Tako so tudi referendumi in novejše ideje internetnih glasovanj, le podaljški liberalnega parlamentarizma z »navidezno« demokracijo, čeprav jim je treba priznati večjo demokratičnost od same parlamentarne demokracije, saj reproducirajo in legitimirajo obstoječi politični razred, ki sam določa teme in vprašanja glasovanj, ne vključi v tovrstna glasovanja vseh družbenih skupin prebivalstva in rezultati glasovanj nikakor niso zavezujoči za politično elito, zato v veliko primerih ne upoštevajo izglasovane volje ljudstva.

Skupščine in plenumi, kjer se odloča s konsenzom in delovanje preko delovnih skupin, kjer ima vsak posameznik in posameznica pravico besede in glasa, so tista oblika demokracija, ki bi se morala uvesti v vse organizacije proizvodnje in v vse skupnosti. Večina podjetij se še vedno upravlja hierarhično, korporativno, fašistično, z vodilnim managarjem/diktatorjem na čelu in željo po pokorni in na sužnjelastniških izkoriščevalskih odnosih temelječi delovni sili, kar posledično zapira prostor za dialog, izmenjavo mnenj in demokracijo. Zato je potrebno preoblikovati vse ekonomske organizacije proizvodnje in vse naše lokalne skupnosti, četrti, fakultete in univerze na način samoupravljanja, kjer bi se na skupščinah in plenumih, neposredno kolektivno odločalo o vseh perečih vprašanjih in kjer bi se na pravičen in enakopraven način prerazporejal presežek dela, kar bi rešilo najbolj pereč problem današnjega časa in to je neenakopravna razporeditev kapitala. Ti procesi vsekakor zahtevajo od vseh nas večjo angažiranost in čas, jasen cilj pa mora biti mrežno organiziranje delavcev, meščanov, vaščanov, učiteljev, študentov in vseh ostalih kolektivov na najnižjih ravneh delovanja. Vzpostavljati moramo horizontalno mrežo avtonomnih delavskih sindikatov, avtonomnih lokalnih skupnosti, zadrug in drugih avtonomnih kolektivov in kooperativ od spodaj navzgor, začeti vzpostavljati nove ekonomske odnose, samoupravni sistem in vpeljati direktno demokratičo odločanje. Težiti je potrebno k horizontalnemu mreženju kolektivov, da ne pride do zlorab v odločanju in da preprečimo hierarhijo, potrebno je omejiti možnost centralizacije ter ukiniti ideologijo večne tekmovalnosti med ljudmi in okrepiti medsebojno sodelovanje, solidarnost ter kooperacijo.

Politični primeri pozitivne prakse neposredne demokracije iz zvezne države Vermont v ZDA, iz držav v Južni Ameriki, kot so Bolivija, Peru, Ekvador, Venezuela, primer mesta Porto Alegre iz Brazilije, Kerale iz Indije, Gibanja »Demokracija Zdaj« iz Španije, Okupirajmo Wall Street iz New Yorka in navsezadnje primeri plenumov na slovenskih fakultetah in skupščin pred ljubljansko BOJ(r)ZA in še številčnejši ekonomski primeri samoupravnih delovnih kolektivov po svetu nam kažejo, da je neposredna demokracija v praksi izvedljiva in gre za pravo in resno alternativo vsem obstoječim oblikam družbene organizacije odločanja.

Čas je za pravo demokracijo! Vpeljimo neposredno demokracijo!

Alternativa Obstaja (ciAO)

Ni komentarjev:

Enourna blokada Luke Koper!!!