"PROTEST PROTI ODPOVEDI" - sporočilo SŽPD medijem

SINDIKAT ŽERJAVISTOV P.D. - LUKA KOPER

Spoštovani predstavniki medijev,

v Luki Koper se nadaljajuje represija delodajalca nad delavci.

Predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških dejavnosti Predrag Topič je dobil, prepričani smo, nezakonito odpoved delovnega razmerja.
Zagotovo vemo, da nikoli ni bil opozorjen, da bi kakorkoli kršil pogodbo o zaposlitvi, brez tega pa se odpoved ne dobi kar tako.
Odpoved predsedniku sindikata je dejanje vezano na poletne dogodke v Luki.
Idejni in dejanski vodja kampanje proti vsem delavskem gibanjem v Luki je namestnik predsednika uprave T.M. Jamnik. Močno sumimo (slišali smo), da je on tisti, ki je IPS podjetju Nedjo d.o.o. napovedal prekinitev pogodbe z Luko, če ta ne zatre sindikata (največ članov SIPS je iz vrst Nedjo d.o.o.).
Kako preprosto je sprožiti napad na sindikat, kjer je večina delavcev brezpravnih migrantov. Nobenega rizika za delodajalca ni. Tudi če Topič v sodnem postopku dokaže, da je odpoved bila nezakonita, bo za sindikat (SIPS) verjetno prepozno, saj so člani sindikata pod vsakodnevnim pritiskom in grožnjami delodajalca, zato se bodo verjetno prisiljeni izčlaniti.

Vsi ostali v Luki delujoči sindikati smo zgroženi nad zadnjim dejanjem delodajalske zarote. Enako tudi aktivistične organizacije, ki so podpirale poletne proteste v Luki - IWW, Alternativa obstaja, Federacija za anarhistično organiziranje itn.
Tako Sindikat žerjavistov Luke Koper kot Sindikat izvajalcev pristaniških dejavnosti, predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in prej omenjeni aktivisti bomo zato jutri sodelovali na pohodu od uprave Luke Koper do odv. pisarne Cek na Vojkovem nabrežju 23 v Kopru, kamor gre Topič zagovor pred dokončno odpovedjo. Zbirali se bomo od 9:00 do 9:30 pred upravo družbe, potem pa skupaj odšli na zagovor Topiča.

Vas, predstavnike medijev vabimo, da pridete in poročate javnosti o sramotnem dogajanju v Luki.

Torej jutri, v ponedeljek, 30. jan, 2012, ob 9h pred Luko ali ob 10h na Vojkovem nabrežju 23, odv. pisarna Cek.

Lep pozdrav,

v imenu SŽPD

Mladen Jovičič
član IO SŽPD.

PETICIJA PROTI NEZAKONITI IZREDNI ODPOVEDI PREDRAGU TOPIĆU, PREDSEDNIKU SINDIKATA IPS v LUKI KOPER d.d.

PETICIJA PROTI NEZAKONITI IZREDNI ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA PREDRAGU TOPIĆU, PREDSEDNIKU SIPS-SINDIKATA IZVAJALCEV PRISTANIŠKIH STORITEV V LUKI KOPER D.D., S STRANI PODIZVAJALSKEGA PODJETJA NEDJO D.O.O.

Zastopnike družbe Nedjo d.o.o. pozivamo k prenehanju kriminaliziranja legitimnega delovanja predsednika Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predraga Topića in vse bralke in bralce, komilitone in komilitonke vabimo, da na spodnji povezavi podpišete peticijo.

PETICIJA

Obrazložitev:
Predrag Topić, predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper (SIPS), je pred nekaj dnevi od pooblaščenega odvetnika svojega delodajalca – podjetja Nedjo d.o.o. – prejel vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mu očita, da je dvakrat predčasno zapustil delovno mesto, da ni pravočasno opravil zdravniškega pregleda in da se brez pojasnila deset dni ni pojavil na delu, z drugimi besedami – da je odšel na desetdnevni neodobren dopust.

Vsak, ki vsaj malo pozna poslovanje podpogodbenih podjetij v Luki Koper d.d., dobro ve, da delavci, ki delajo za ta podjetja, nimajo nobenega urnika, da o tem, kdaj in koliko ur bodo delali naslednji dan, izvedo v najboljšem primeru dan prej, v najslabšem pa šele na dan, ko morajo na delo. To so pravzaprav delavci na klic, vedno morajo biti na razpolago in njihovo življenje izven dela v pristanišču je popolnoma podrejeno volji njihovih delodajalcev (t.i. gazd). Pisnih odobritev za letne dopuste delavci nikoli ne dobijo, vsi dogovori se vedno sklepajo zgolj na ustni osnovi, zato delodajalec očitek o neodobrenem dopustu zlahka sfabricira. Enako delavci ne prejemajo nobenih odločb niti plačil za opravljene nadure, podaljšanje delovnih izmen itd.

Vse to so bili, poleg nesramno nizkega plačila, neplačevanja nadur in kakršnihkoli dodatkov (delo ponoči, delo ob nedeljah in praznikih), že omenjene slabe organizacije dela in nepreglednega poslovanja (od izplačil plač brez plačilnih list, finančnih goljufij z izplačevanjem dela plače na roko, do neobstoječih ali fiktivnih delovnih pogodb), tudi ključni razlogi za avgustovsko stavko delavcev IPS pred Luko Koper. Predrag Topić se je kot eden od pobudnikov in ustanoviteljev sindikata IPS ter njegov predsednik ključno izpostavil v boju za spoštovanje osnovnih delavskih in človekovih pravic v Luki Koper in v podpogodbenih podjetjih IPS. Kljub temu, da so se lastniki oz. zastopniki podpogodbenih podjetij skupaj z upravo Luke Koper d.d. ob koncu avgustovskega spontanega upora zavezali, da bodo v tridesetih dneh po stavki poiskali skupno rešitev za izboljšanje klavrne organizacije in slabih pogojev dela ter mizernega plačila delavcem IPS in da bodo podjetja, ki delujejo na področju koprskega pristanišča, pričela spoštovati delovno-pravno zakonodajo, se danes, po skoraj šestih mesecih od stavke, nič od obljubljenega še ni uresničilo.

Še več, na številnih pogajanjih med predstavniki sindikata, predstavniki podpogodbenih podjetij in uprave Luke Koper, sta zadnji dve strani nenehno zgolj zavlačevali in se sprenevedali ter popolnoma onemogočili doseganje kakršnegakoli napredka v iskanju kompromisa. Njuno sovražno delovanje se v teh dneh nadaljuje z izredno odpovedjo sindikalistu oz. predsedniku sindikata, ki bi kot najbolj izpostavljen v sindikalnem boju tako ali tako moral uživati imuniteto. Delodajalec mu očita kršitve, ki se zaradi nepreglednega delovanja podjetja številnim delavcem brez njihove krivde pravzaprav dogajajo vsak dan – delodajalci z njimi razpolagajo kot da so predmeti, ne pa ljudje, za delovne urnike ne izdajajo nobenih odločb, prav tako ne za izrabo letnega dopusta. Poleg tega veliko delavcev nikoli ne prejme pogodbe o delu, če pa jo že (zaradi podaljšanja delovne vize npr.), je ta povsem fiktivna in njenih določb nikoli ne upoštevajo. V primeru, da se delavec takemu ravnanju upre, mu delodajalec grozi z odpovedjo.

Zaradi strahu, da bodo ostali brez dela, delavci pristajajo na tako ravnanje. Vendar k sreči ne vsi. Predrag Topić je eden izmed tistih, ki se je takemu ravnanju uprl. Po devetih letih dela v koprskem pristanišču mu zaradi tega zdaj grozi, da bo ostal povsem brez dela, še več – da bo dobil prepoved dela v koprskem pristanišču nasploh, podjetje Nedjo d.o.o., hkrati z njim pa tudi uprava Luke Koper, pa se bi tako znebila pomembnega trna v peti. Poskus izredne odpovedi delovnega razmerja med Predragom Topićem in podjetjem Nedjo d.o.o. je zato potrebno razumeti kot napad na sindikalno organiziranje nasploh, napad na boj za delavske pravice in napad na institucijo sindikalnega zaupnika, ki mora v vsaki civilizirani družbi biti po zakonu zaščitena pred tovrstnimi podlimi izvajanji. Dejansko pa gre tudi za frontalni napad na pravno državo, kar bi po dolžnosti moral preganjati javni tožilec RS, in za kršenje odvetniške etike (z uveljavljanjem nezakonitih odločb), s čimer bi se morala resno ukvarjati odvetniška zbornica.

Zato Predragu Topiću, predsedniku sindikata IPS in sindikalnemu zaupniku delavcev v podjetju Nedjo d.o.o. s podpisom te peticije izrekam popolno podporo, obenem pa ostro protestiram proti grobim kršenjem delovno-pravne zakonodaje v podpogodbenih podjetjih IPS ter proti gonji in poskusom diskreditacije sindikalistov nasploh.

V Kopru, 28. januar 2012


Alternativa obstaja

Luka Koper: v pričakovanju gospodarjenja

Stavka luških žerjavistov in "nevidnih delavcev" je v Sloveniji prelomni dogodek, saj naj bi razprostrl kopreno nam vsiljenega prepričanja, da naj bi bili kategoriji gospodarjenje in menedžment komplementarni. Dejansko pa naj bi si bili po svoji vsebini skorajda nasprotujoči. Gospodarjenje povečuje dobrobit posameznikov, organizacij in države v celoti. Gospodarski osebki prevzemajo tveganje in odgovornost za svoje premoženje, odločitve in dejanja, zato je pri njih sledenje kakovosti ključnega pomena. Menedžment se praviloma dokazuje s povečanjem količinskega obsega, na osnovi katerega si menedžerji prednostno delijo rezultate, ki izhajajo iz proizvodnih sredstev, ki jih praviloma nenadzorovano upravljajo, in v glavnem ne odgovarjajo.

V koprskem pristanišču so menedžerji s pomočjo politikov in vplivne birokracije omrežili ključne pristaniške dejavnosti s pripadajočo tehnično in tehnološko opremljenostjo v delniško družbo Luka Koper, ki so jo še pravno "zasidrali" v pomorskem zakoniku. Tako je bilo "zakonsko" postavljeno veliko zajetje uresničevanja interesov posameznih skupin, in to še v pogojih naravnega monopola. Da je trditev nesporna, potrjujeta poročilo Urada za preprečevanje korupcije iz leta 2003 in konsolidirano PricewaterhouseCoopersovo poročilo posebne revizije Luke Koper iz leta 2010. Spomnimo se tudi prodaje Banke Koper italijanskemu kupcu in vprašajmo se, v kakšne namene je Luka Koper, d. d., namenila eno tretjino izkupička. Vprašajmo se, koliko je Luko Koper, d. d., in s tem narodno gospodarstvo stal prevzem tržaškega kontejnerskega terminala, da bi se po pičlih treh letih umaknila iz Trsta. Enako vprašljive so tudi investicije v kopenske terminale. Ob vseh naštetih odklonih nam je vlada še predstavila "reševalca" "težav" v osebi Hartmuta Mehdorna, ki je predlagal ustanovitev holdinga iz najobetavnejših Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic (brez njene gospodarsko problematične infrastrukture) itd.

Iz navedb ni težko prepoznati gospodarskega propadanja družbe Luke Koper, d. d., in posledično osiromašenja narodnega gospodarstva. Najprej bi lahko opazili bogatenje menedžerskega sloja in njegovih botrov na račun Luke Koper, njenega okolja in narodnega gospodarstva. Prepletali so se ali sledili izrazitejši procesi finančnega izčrpavanja vse do stopnje negativnega poslovnega izida. To pa naj bi bil pravi trenutek za prepričevanje tistih, ki morajo biti prepričani, o nuji strateškega partnerja z namenom povzdigniti v holding povezano Luko Koper v pomembnega igralca na jugovzhodnem trgu. Tako lahko kot sklepno dejanje pričakujemo zagovarjanje prodaje in pozneje prodajo Luke Koper, d. d., s pretvezo, da je država slab gospodar.

Poznavalci pristaniške dejavnosti smo že pred več kot desetletjem utemeljeno dvomili o uspešnem poslovanju Luke Koper, d. d., kot rezultatu strokovnega dela in odličnega upravljanja. Zato smo vztrajno zahtevali reorganizacijo koprskega pristaniškega sistema in ustanovitev pristaniške oblasti po vzoru gospodarja. Koprski pristaniški sistem naj bi upravljala pristaniška skupnost, kar bi zagotavljalo transparentno poslovanje vseh osebkov v sistemu. Že dolgo je namreč bilo jasno, da menedžment Luke Koper, d. d., ni sprejemal le tveganih poslovnih odločitev, temveč napačne (in domnevno celo nezakonite). Danes pa bi lahko trdili, da je menedžment v pogojih sistematičnih in sistemskih korupcijskih dejanj, klientelizma in korporativizma sprejemal sovražne poslovne odločitve, ki so škodile poslovanju družbe in so trajno zmanjševale njeno premoženje, ter s tem posledično osiromašil državljanke in državljane in narodno gospodarstvo kot celoto.

Ravno pristaniški delavci in posebej žerjavisti so tisti, ki najbolj poznajo pristaniški proces dela in ki opazijo oziroma na lastni koži čutijo odklone v poslovanju. V koprskem pristanišču pa imajo delavci dodatno vgrajeno zavedanje, da so oni vlagali v izgradnjo pristanišča (nasprotno od zasebnega kapitala na zahodu in državnega kapitala na vzhodu), in odgovornost, da še dodatno oplemenitenega predajo bodočim generacijam. Zato so delavci še posebej v napoto menedžerjem pri uresničevanju njihovih pogoltnih namenov. Menedžment si prizadeva zmanjševati število redno zaposlenih delavcev in raje zaposluje "nevidne delavce", ki se po definiciji ne bodo upirali, poleg tega pa lahko na njihov račun še dodatno zasluži. Za nameček menedžment očita delavcem zahtevo po poštenem plačilu za ustvarjeno dodano vrednostjo, medtem ko si sam deli lepe denarce za razvrednotenje družbe.

Stavka pristaniških žerjavistov in "nevidnih delavcev" opozarja vse nas državljanke in državljane Slovenije, da moramo dosledno spremljati vsa gospodarsko-politična dogajanja, da bi preprečili nadaljevanje našega obubožanja, in da moramo biti nepopustljivi pri zahtevi za neposredno odločanje in posledično gospodarjenje, da bi prestregli korupcijska dejanja, klientelizem in korporativizem.

Doc. dr. Majda Prijon upokojena visokošolska predavateljica na FPP


Vir fotografije: finance.si

PODPORA DELAVCEM ELEKTRO PRIMORSKA!

V Civilni iniciativi Alternativa Obstaja izrekamo popolno podporo delavcem Elektro Primorska, ki zahtevajo izplačilo s Kolektivno pogodbo določene 13.plače (božičnice).

Z gnusom spremljamo napade tako medijev, kot tudi uprave podjetja in nadzornega sveta na delavce Elektro Primorska, ki zahtevajo samo tisto, kar so si sami priborili v sindikalnem boju s Kolektivno pogodbo. Medtem, ko uprava podjetja in nadzorni svet razmišljajo o tožbi za ugotovitev nezakonitosti stavke, opozarjamo tako delodajalce, kot tudi širšo slovensko javnost, da se v naši deželi vedno bolj pogosto omejuje ustavna pravica do stavke (77.člen ustave jasno govori: »Delavci imajo pravico do stavke.« ) in da delavci na to ne bomo pristali! Že med stavko v Luki Koper so delavcem omejevali ustavno pravico do stavke in grozili sindikalistom, da bodo prejeli izredne odpovedi, sedaj pa se ta praksa očitno nadaljuje.

Ponavljamo besede sindikalistov, da so: »delavci tisti, ki nosijo razvoj in uspešnost podjetja«, zato je želja uprave po omejevanju stavke delavcev, kršenju Kolektivne pogodbe in ne izplačilu dogovorjene višine 13. plače jasen pokazatelj, da se tako uprava podjetja, kot tudi nadzorni svet, želijo posluževati nezakonitih in protiustavnih ukrepov, ne spoštujejo dogovorov, ki so bili izborjeni v prejšnjih letih in tako škodijo vsem zaposlenim in tudi ugledu družbe.


Vir: STA

Ne pristajamo na argumentacijo, da si v trenutnih »kriznih časih« delavci ne zaslužijo izplačila dogovorjene 13. plače in da v večini podjetij po Sloveniji delavci ne dobijo niti plač, kaj šele 13. plače, saj je to argumentacija delodajalcev in vladajoče elite, ki nas prepričuje, da moramo biti zadovoljni s kakršnimikoli drobtinicami, ki nam jih ponujajo, saj je ogromno ljudi brezposelnih in delajo za manjše plačilo od nas, oziroma niti ne prejemajo plač. Potemtakem nam delodajalci ne rabijo dati niti 100 EUR plače, saj na Kitajskem in v Indiji delavci delajo celo za manjše plače in so s tem zadovoljni.

Kam pa se stekajo ogromni dobički elektro podjetij, glede na ceno električne energije, če si delavci niso zaslužili niti tistega, kar jim po Kolektivni pogodbi pripada?

PRAVICE SO IZBORJENE IN NE PODELJENE!

Alternativa Obstaja