petek, 04. januar 2013

Boštjan Pihler: Protest naj bo jasno razumljiv ali pa naj ga ne bo



V ponedeljek bo v Mariboru protest, tako imenovana peta vstaja, od katere nekateri pričakujejo veliko, nekateri pa nič. Velika škoda bo, če se bodo uresničila pričakovanja teh drugih. Zato menim, da je ključna naslovna misel, torej, protest naj bo (ali vsaj poskuša biti) čim bolje razumljiv ali pa naj ga raje ne bo. Nerazumljiv protest je namreč le razmetavanje z energijo. Da pa bo razumljiv, mora imeti jasno sporočilo oziroma konkreten cilj. Poleg tega mora biti jasno, da se s sporočilom oziroma ciljem misli resno, hudo resno.

Pojdimo po vrsti. Ključen je cilj. Ta mora biti en in konkreten. Fokusacija na konkreten cilj je največji korak k uspešnosti protesta. Dokler protestniki, levi, desni, rdeči, črni in vsi ostali stremijo k istemu cilju, je tako rekoč le še vprašanje zavzetosti in s tem vprašanje časa, kdaj bo cilj dosežen. Parola “gotof je” je na primer bila učinkovita tako dolgo, dokler se je točno vedelo, za koga gre. Vsi protestniki so mislili le na enega in ta je sedaj tudi res “gotof”. Ko pa je taista parola začela veljati za vse vprek (za celo četo politikov na različnih nivojih hkrati, potem na družbeno ureditev idr.), se je razblinila – in z njo tudi jasnost ter učinkovitost protesta. Problem je v tem, da niso vsem protestnikom vsi politiki enako (ali pa sploh) zoprni, kot tudi različne družbene ureditve ne. Zato je potrebno vztrajati na nevralgični točki, ki je vsem skupna. V Mariboru je na začetku to bil župan Kangler in je sedaj to mestni svet. Pometimo nesnago lepo postopoma, sukcesivno.

Drugi ključen moment je sporočilo, da se z dosego cilja misli skrajno resno. To sporočilo se lahko pošlje na dva načina oziroma po dveh poteh: prvič, s konstantno vztrajnostjo, v stilu gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe cadendo (voda dolbe kamen, ne z močjo ampak s pogostim padanjem); in drugič, s stopnjevanjem pritiska. Verjetno je veliki večini prva, recimo ji gandijevska pot, s svojo mirno utečenostjo nekako bolj povšeči, vendar se je ob tem potrebno zavedati tudi, da skorajda ni človeka, ki bi jo, zaradi njene dolžine, bil pripravljen prehoditi. Za razliko od nje, je druga pot krajša in vedno bolj groba, vednar je vse več tistih, ki so jo pripravljeni prehoditi. Mariborčani so se s stopnjevanjem izgredov odločili za to drugo pot. Potem pa so novinarji, politiki, cerkveni dostojanstveniki, drugi različni javni komentatorji ter tudi nekateri protestniški glasnogovorniki tipa Tone Partljič (bivši politik s štirinajstletnim stažem v parlamentu) in Sanjin Jašar (nedorasel, na trenutke celo otročji moderator kastrirane četrte vstaje in mirnega protesta na Trgu Leona Štuklja) z glasnim razširjanjem laži o zlohotnih izgrednikih, ki mečejo granitne kocke v glave policistov, pomembno prispevali k razelektritvi atmosfere in pomehkuženju protestnega vzdušja.

Res ne vem, kakšne bolne glave so zmožne sproducirati laž o protestnikih, ki mečejo granitne kocke v glave policistov. Zaradi te grde manipulacije, ki neupravičeno meče slabo luč na mariborske proteste, bi se (upam, da se tudi bodo) morali javno opravičiti vsem metalcem granitnih kock, ki so tako pridno zadevali le občinsko stavbo. Verjamem, da se je po vdoru policistov med protestnike in po solzivcu lahko marsikaj dogajalo, a vsaj do takrat je bila slika zelo jasna. Mariborski protesti do sedaj še zdaleč niso bili značilni po tej strahotni gesti, ki jo obrekovalci tako radi krivično izpostavljajo. Na tretji mariborski vstaji je letelo daleč največ granitnih kock (po pričevanju občinskih uslužbencev jih je v eno občinsko pisarno priletelo za slabo samokolnico), veliko kamer je z različnih perspektiv permanentno snemalo dogajanje, vendar granitnih kock, ki bi letele v glave policistov, ni in ni bilo mogoče videti. Resnično, tudi sam sem bil ves čas na licu mesta, ob vogalu občinske stavbe, tik pred samimi policisti, v osrednji del stavbe je letelo na desetine, morda stotine kock in niti ena ni priletela v mojo (našo) bližino. A kljub temu bodo nekateri še kar naprej z lažmi pljuvali po protestnikih.

Na tem mestu se moram še malce ustaviti ob poveličevanju mirnih protestov, ki ga kar nekako vzvišeno in z vzgojnim pridihom širijo različni “razumniki” in mediji. O mirnih protestih je bilo že izrečenih toliko velikih besed, da bi lahko kdo  pomislil, da gre za eno najplemenitejših človekovih delovanj sploh. Bili naj bi nekaj hudo dostojanstvenega (npr. Sašo Hribar v Radiu Ga-Ga) in civiliziranega (npr. Igor Bergant v Odmevih). Za razliko od tistih nemirnih, ki menda niso ne eno ne drugo. Kako hitro nekateri pozabljajo, da so na primer elektorji ravno za časa mirnega protestiranja gladko in samemu protestu v posmeh Franca Kanglerja izvolili v državni svet (jajca in granitne kocke so leteli po opravljenih volitvah). Kot kaže, miren protest ni imel pravega dostojanstvenega in civiliziranega naboja, zato tudi ni bil učinkovit. Dostojanstvu in civiliziranosti politikov ni prišel do živega. Verjetno še do gležnjev ne. Politiki, cerkev in novinarji pa nas še kar naprej nagovarjajo, da naj pustimo učinkovitost ob strani in si raje domišljajmo, kako smo z mirnim protestiranjem dostojanstveni in civilizirani.

Seveda se sliši provokativno, že kar nezaslišano, a šele ostri protesti, protesti z izgredi, so se izkazali za dovolj civilizirane oziroma primerne nivoju (duhu) zdajšnje civilizacije. Ravno granitne kocke so, veliko bolj kot pesem in rože, uglašene s civiliziranostjo naše politične elite - so v harmoniji z našo civilizacijo. Zatorej, če je kaj narobe, je narobe s civilizacijo kot takšno. Dokler so bili protesti mirni, brez izgredov, so bili v disharmoniji z njo in zato nerazumljeni. Če ne verjamete, vprašajte Kanglerjeve elektorje.

Naraščanje ostrine mariborskih protestov je bilo pozitivno z več vidikov. Šele izgredi na protestih so širno Slovenijo prepričali, da Maribor misli povsem resno. Šele zaostritev mariborskih protestov je tudi pri ljudeh iz ostalih koncev Slovenije aktivirala instinkt po obračunu s pokvarjenimi lokalnimi in državnimi politiki. Šele razbite šipe na mariborski občinski stavbi in granitne kocke v njenih pisarnah so Kanglerja  prisilile k odstopni izjavi. Ne slepimo se, vsega tega v primeru mirnih mariborskih protestov ne bi bilo. In če gremo še dlje, s stopnjevanjem zaostrovanja bi hitro pridobili dovolj svetniških podpisov za izredno sejo o razpustitvi mariborskega mestnega sveta, še več, tudi s samo razpustitvijo sveta ne bi bilo nobenega problema.

Ker pa so se protesti s četrto mariborsko vstajo 14. decembra umirili, se je umirilo tudi padanje političnih glav. Še huje, krivci za proteste, torej okoriščevalski politiki, so celo dobili krila. Tako nam na primer mariborski podžupan Milan Mikl sedaj brez neke velike zadrege razlaga, kako so nekatere ideje protestnikov dobre, zakaj se torej ne bi usedli skupaj, se pogovorili itd. Ja, in če bodo protesti v bodoče še mirnejši, nas bodo razni Kanglerji, Mikl in podobni kalibri počasi še začeli učiti prijaznega dialoga, lepega vedenja, skromnosti ter drugih nadvse “civiliziranih” in “dostojanstvenih” navad. Evo, tako daleč lahko pripelje slaba razumljivost protestov.

Zaenkrat kaže, da bo ponedeljkov protest šel po pravi poti. Fokus je jasen, to so mestni svetniki, ki jih je potrebno “pomesti vun”. Konkretno in povsem razumljivo. Upam, da v ljudeh ni ugasnil plamen upora in da se nas bo zbralo zadostno število, torej število, ki bo mariborskim podžupanom vzelo voljo do nadaljnjega sprenevedanja. Predviden ni noben pohod ali kaj podobnega, torej bo dogajanje prepuščeno spontanosti. Kar je dobro. Tudi govorcev menda ne bo, kar je prav tako dobro, saj so ti v preteklosti mikrofon prepogosto izkoristili za egotrip in razelektritev vzdušja. Druga in tretja vstaja sta pokazali, da vsega tega ne potrebujemo. Torej, pridimo in opravimo našo nalogo. Če ne bomo pometli mi, bo to moral storiti nekdo drug – menda ja ne naši potomci.

Naj zaključim nekako času primerno: protestnikom in mestu Maribor (kot organizmu v preporodu) želim srečno in uspešno leto 2013.


Boštjan Pihler

Maribor, 4. januar 2013

Ni komentarjev:

Enourna blokada Luke Koper!!!