četrtek, 28. marec 2013

Luka Koper nam je bila ukradena. Vrnimo si našo družbeno lastnino!



V zadnjih nekaj mesecih je zaupanje v parlamentarno politiko v Sloveniji postalo luksuz, ki si ga lahko privoščijo le redki privilegirani. Protesti in vstaje po številnih slovenskih mestih so sprožili nekaj zelo dragocenega – odprl se je prostor vsebinske debate in vedno več ljudi se aktivira in povezuje ter javno izraža svoja mnenja, opozarja na probleme in razpravlja o možnih alternativnih rešitvah. Tak prostor je tudi Primorska vstajniška skupščina, v okviru katere so se formirale delovne skupine, ki se ukvarjajo s posameznimi problemi, ki se tičejo življenja v lokalnem okolju, pa tudi širše. Ena od njih je tudi Delovna skupina proti privatizaciji Luke Koper, ki je bila organizator okrogle mize »Luka Koper je naša last/Luka Koper è di nostra proprieta/Luka Kopar je naše vlastništvo.« Na okrogli mizi so sodelovali : Majda Prijon, strokovnjakinja na področju pomorstva in Luke Koper, Matjaž Stare, delavski direktor Luke Koper, Zlatan Čok, ekonomist in eden pomembnejših agentov v Luki Koper in Mladen Jovičić, Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD). 

Na začetku sta Matjaž Stare in Zlatan Čok predstavila pomen Luke Koper za državno in lokalno gospodarstvo (špedicija, železnice, agenti, logisti, cariniki, inšpekcijske službe,.) in lokalno skupnost. Pristanišče namreč neposredno in posredno omogoča delo in preživetje več tisoč ljudem in njihovim družinam, zato je njegovo sožitje z lokalnim okoljem izjemnega pomena. To sožitje pa ni nekaj, kar obstaja od včeraj, razvijali so ga delavci in prebivalci, ki so pristanišče solidarnostno gradili v prejšnjem sistemu in ga je potrebno negovati in razvijati naprej, to pa je možno le, če pristanišče vrnemo v družbeno last in upravljanje. Poleg nadomestila za stavbno zemljišče, ki ga Luka Koper plačuje Občini Koper, preko plačevanja koncesij, davkov, sponzorstev in donacij, je luka izjemnega pomena za lokalno skupnost. 

Prav zaradi svoje pomembnosti je od spornega lastninjenja (privatizacija in ustanovitev delniške družbe) v devetdesetih letih, postala prizorišče političnih interesov, izza katerih se vedno skrivajo zasebni interesi. Skozi predstavitev zgodovine razvoja Luke Koper, smo izvedeli, da so lokalna skupnost in delavci sami gradili luko, železniško omrežje in infrastrukturo, tudi z neplačanimi sobotami in da država v nobeni fazi razvoja luke ni sodelovala, zato tudi nima nikakršne pravice tržit podjetje in ga prodajat. Danes je koprska luka moderno pristanišče, ki je izjemno cenjeno v svetu in je kot tako pomemben igralec na mednarodnem prometnem križišču, zato se za prihodnost poslovanja ni potrebno bati.   

Majda Prijon nam je obrazložila, da je bila luka privatizirana že v devetdesetih letih in da je danes zasebno podjetje v večinski lasti države in tako lahko zdaj država razpolaga s svojim deležem kot se ji zahoče. Večina pristanišč po svetu naj bi bilo javnih, zato je potrebno razmisliti o oblikah preoblikovanja Luke Koper iz zasebnega podjetja v javno podjetje.Vsi povabljeni udeleženci so se strinjali, da je pri lastninjenu luke šlo za »zaplembeno zakonodajo«, da so bili delavci s tem dejanjem okradeni in izdani. Matjaž Stare je predstavil konkretne predloge ukrepov za vrnitev premoženja nazaj v družbeno last. Skupaj s somišljeniki naj bi pripravili Zakon o denacionalizaciji, ki bo zaseženo družbeno premoženje vrnil v last upokojenim in trenutnim delavcem vseh nekoč družbenih podjetij. S 5.000 podpisi bodo predlagali obravnavo zakona v državnem zboru in v kolikor zakon ne bi bil sprejet, kar je zelo verjetno, bi se lotili priprave zakonodajnega referenduma in zbiranja 40.000 podpisov, kjer bi se vsi državljani in državljanke odločali o tem, ali je potrebno sporno lastninjenje in »podržavljanje« družbenega imetja vrniti nazaj v last delavcem.  Zahteva enakopravnost različnih vrst lastnin in sicer zasebne, kolektivne, državne in družbene lastnine. Zlatan Čok se je spraševal na podlagi dejstva, da država ni sodelovala v nobeni fazi razvoja luke, kdo ji je dal mandat oziroma pooblastilo, da luko naprej prodaja. Država bi morala biti samo upravljalec oziroma opravljati vlogo gospodarjenja s premoženjem luke in nič več. Pri tem so se strinjali in ugotovili, da gre pri lastninjenju luke za politično in ne pravno vprašanje. 

V drugem delu razprave se je odprla žolčna debato o oblikah organizacije luke, ki bi bila najbolj primerna za širšo pristaniško skupnost. Rešitve preoblikovanja podjetja so se vrtela okoli pristaniške uprave, kateri sta predstavnika delavcev nasprotovala, do pristaniške skupnosti, ki predvideva večjo vlogo delavstva pri samem upravljanju s pristaniščem. Tu se je pokazalo, da še vedno prevladujejo posamezni interesi zasebnikov, ki bi radi razbili trenutno monopolistično vlogo podjetja Luka Koper d.d. in bi radi več konkurenčnosti in enakopravnosti, ter koncesijsko upravljanje s terminali.  Take oblike organizacije dela nikakor ne bi bila primerna za delavce, ki bi bili prepuščeni različnim koncesionarjem oziroma podizvajalcem, oziroma, kot je slikovito ponazoril predstavnik delavcev Mladen Jovičić, to zgodbo dobro poznajo že danes, ko se na ta način prelaga odgovornost za kršitve predvsem delavske zakonodaje iz Luke Koper na manjša podjetja in s tem izogiba odgovornosti. Ena od možnih rešitev, ki je bila omenjena je tudi pristaniška skupnost, ki bi bilo javno podjetje, v katerem bi bili soudeleženi vsi deležniki v pristanišču z močno vlogo delavcev pri upravljanju te pristaniške skupnosti.  

Delavski boj SŽPD v Luki Koper je lahko vsem sindikatom v državnem kontekstu za zgled.  Mladen Jovičić je izrazil stališče sindikata, da ne pristajajo na neoliberalno retoriko oblastnikov in lastnikov luke, ki želijo prikazati delavce, kot strošek in kjer je edini kazalec razvoja povečevanje kapitala. Verjame v sodelovanje vseh akterjev, ki sodelujejo v pristanišču in ocenjuje, da morajo biti cilji razvoja dolgoročni in je potrebno vzeti v obzir prispevek delavcev pri tem razvoju in to upoštevati, tako pri deljenju profita, kot tudi pri upravljanju podjetij, ki sodelujejo v teh procesih. Sam ocenjuje delavski boj, kot srednje dober, saj je še veliko nerešenih vprašanj na področju delavske problematike, kjer se lahko stanje izboljša, pri tem pa so največja črna točka podjetja, ki izvajajo »storitve« za Luko Koper (IPS podjetja), ki se v resnici ukvarjajo s trgovino z ljudmi in posredovanjem dela, kjer so predvsem migrantski delavci prepuščeni na milost in nemilost zasebnikov, ki na plečih in ramenih delavcev služijo bajne vsote denarja. Izraža veliko zaskrbljenost nad predlogi ureditve pristanišča preko koncesij in različnih izvajalcev, saj to škoduje v prvi vrsti delavcem in delavskemu boju. Vseeno je prepričan, da že trenutna zakonodaja dopušča možnosti, da se delavci ob boljši samoorganizaciji uprejo škodljivim ukrepom lastnikov in vodstva podjetij zoper delavce. 

Okrogla miza je odprla teme, ki so bile v Sloveniji dolgo zapostavljene, namerno ignorirane in postavljene na stranski tir, v vsem tem času pa so nam pred lastnimi očmi politiki in gospodarstveniki kradli družbeno premoženje in lastnino, ki smo jo sami ustvarili. Udeleženci so se strinjali, da je potrebno s podobnimi razpravami in debatami nadaljevati tudi v prihodnje. 

Čas je, da si našo  družbeno lastnino povrnemo nazaj!


Ni komentarjev: