VSI V ŠTRAJK!

Komentar kolektiva Alternativa Obstaja na odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki je v revizijskem postopku razsodilo, da je bila stavka Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti avgusta 2011 zakonita in s tem razveljavilo odločitvi prvo in drugo stopenjskih sodišč : 

Te dni je v medije potiho priromala novica o tem, da je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku razsodilo, da odločitvi Delovnega sodišča v Kopru in nato Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki sta predhodno ugotovila nezakonitost stavke Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD) v Luki Koper avgusta 2011, nista bili pravilni. Vrhovno sodišče je razsodilo, da je bila stavka zakonita. Bolj medijsko odmevni od te zadnje pa sta bili na žalost predhodni novici o zdaj že razveljavljeni »sodbi v imenu ljudstva«, ki je med delavci in sindikati širom Slovenije zarezala strah v kosti in napovedovala popoln zaton stavk in dodatno apatijo že tako apatičnega delavstva in reformističnega sindikalizma ter popolno zmago neoliberalnega izkoriščanja delavstva, postlano z buržuaznim pravnim sistemom.

KDO IMA PRAVICO ODLOČATI O (NE)ZAKONITOSTI STAVKE?

V vsej tej sodni sagi se kot predstavniki delavstva ne veselimo domnevne sodne zmage, temveč se preizprašujemo, kako ima lahko sploh kdo pravico odločati o statusu nečesa tako temeljnega, kot je pravica delavstva do stavke, oziroma, ali bomo pristali na to buržuazno igro vzpostavljanja avtoritete sodstva in ugodili njeni želji po kontroli realne moči organiziranega delavstva in poseganju v ring razrednega boja? Kaj pa če bi tudi Vrhovno sodišče odločilo, da je bila stavka nezakonita? Bi se odpovedali stavkam in pristali na vsakodnevna izkoriščanja delavcev? Bomo prepustili vsiljeni avtoriteti, ki deluje po jasnih pravilih buržuazne revolucije in ščiti izključno zasebno lastnino, moč, da odloča o naših življenjih? Nikoli. Vedno nam mora biti pred očmi, da je vsaka stavka, še tako neprijavljena, »nezakonita« in/ali družbeno ter politično nesprejeta, na strani delavstva edina pravilna in legitimna. Nihče nima pravice odločati v imenu tistih, ki ustvarjajo presežno vrednost, niti lastniki proizvodnih sredstev. Kaj šele strici v smešnih haljah, ki jim je črka zakona pomembnejša od človeškega življenja. Ne pozabimo, da je bil tudi holokavst zakonit.  

STAVKA JE OSNOVNA METODA  IN TEMELJNA PRAVICA DELAVSKEGA BOJA

V vsej tej zgodbi je potrebno že v štartu zavrniti neoliberalen diskurz kriminaliziranja stavke kot »nasilne« metode delavskega boja in razbiti to famo o stavki kot skrajni metodi boja. Stavko je treba jasno opredeliti kot osnovno in najbolj temeljno metodo boja, ki lahko edina ogrozi izkoriščevalce. Zavedati se je potrebno, da buržuazna pravna država skuša delavski boj uokviriti znotraj norm pravne države in tako vsakršen delavski upor zakonsko omejiti in spraviti v kolesje pogajanj. S tem upor izgubi svoj subverzivni značaj boja za temeljne spremembe, posledično pa obenem ohranja obstoječe razmerje moči v družbi. Vsaka stavka je za kapitaliste nezakonita, zato je potrebno iti onkraj zakonov, onkraj ustave, onkraj morale in spodobnosti. V imenu človečnosti!

LIBERALNO DEMOKRATIČNI PRIVID PRAVIČNOSTI

Ne, ta sodna potrditev tega, kar že tako ali tako od začetka vemo, nas ne bo spravila v slavljenje nečesa, kar je še en manever liberalno demokratične pravne države, ki skozi privid pravičnosti, podoben tistemu, ko na vsake štiri leta v volitvah »sodelujemo« v domnevni demokraciji, preprečuje preizpraševanje o sami liberalni demokraciji in pravni državi kot sistemu družbene organizacije.  

Vse do trenutka, ko bodo med nami v Luki Koper prenehali obstajati sodelavci, sotrpini, prijatelji in soljudje, ki delajo v sužnjelastniških odnosih, nimamo razloga za veselje.  Zato je čas, da zopet strnemo vrste in gremo:

 VSI V ŠTRAJK!

KOLEKTIV 

ALTERNATIVA 

OBSTAJA