Napad na AVTONOMIJO Univerze!

V podporo avtonomnim študentom...



Študentje Univerze na Primorskem zbrani v civilni iniciativi ALTERNATIVA OBSTAJA strogo obsojamo napad na avtonomijo Univerze na Fakulteti za družbene vede, kjer so dne 12.novembra 2009 gostili srečanje »Novi izzivi svetovni varnosti. Celosten pristop in novi strateški koncept Nata«. Vodstvo »fakultete«, oziroma izpostave vladajoče ideologije, je širšo javnost povabilo na srečanje »eminentnih« snovalcev širjenja militaristične paradigme »humanističnega militarizma«. Med povabljenimi sta bile tudi ministrica za obrambo RS Ljubica Jelušić in svetovna teroristka odgovorna za številna genocidna dejanja širom našega planeta, nekdanja državna sekretarka ZDA Madeleine Albright (neodzivanje na genocid v Ruandi, kot veleposlanica ZDA v Združenih narodih; zagovornica gospodarskih sankcij na Irak, zaradi katerega ni bilo možno uvažati zdravil in zaradi česar je umrlo okoli pol milijona otrok – izjava teroristke : »Mislimo, da je vredno tega!«, kar je kasneje »obžalovala«; zagovornica nezakonitih in od Varnostnega sveta ZN nepotrjenih bombardiranj Iraka, Zvezne republike Jugoslavije in Afganistana – izjava teroristke : »Kakšno smisel imajo naše veličastne vojaške zmogljivosti, če jih ne uporabljamo«; itd.).


Avtonomni študenti so skušali na demokratičen in legitimen način izraziti nezadovoljstvo in protest proti hudemu kršenju 9.člena Statuta Univerze v Ljubljani, ki pravi : »Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje«, toda vodstvo »fakultete« je na militarističen način, v slogu srečanja, s posredovanjem redarjev »fakultete« in kasnejšim posredovanjem oboroženih sil slovenske policije nakazalo, da jim je malo mar za težko izborjene vrednote današnje družbe – avtonomijo Univerze in kritično-refleksivni habitus na Univerzi in da se raje priklanjajo politikam vladajočih struktur in priklanjajo militarističnemu diskurzu širjenja »zahodnjaškega« tipa demokracije z bombami in orožjem na »primitivna«, nedemokratična območja sveta.

Ker so bili predstavniki vladajoče strukture, vojske in svetovnih terorističnih organizacij in diplomacij očitno povabljeni s strani vodstva »fakultete«, zahtevamo zaradi najhujše možne kršitve Statuta Univerze, kršenja AVTONOMIJE UNIVERZE, ODSTOP DEKANA Fakultete za družbene vede v Ljubljani in odstop vseh zaposlenih na FDV, podrepnikov vladajoče politike in militaristične paradigme, ki so odgovorni za organizacijo srečanja.

ALTERNATIVA OBSTAJA, Koper 12.11.2009

FDV skupaj z NATOM nad študente- IZJAVA AVTONOMNIH

Fakulteta za družbene vede je danes, 12. novembra, 2009, gostila srečanje pod imenom „Novi izzivi svetovni varnosti. Celosten pristop in novi Strateški koncept Nata“. Kot javna institucija je tako ponovno klonila pod pritiski vladajoče ideologije in se spremenila v poligon za širjenje militarističnih diskurzov, ki v univerzitetnem prostoru nimajo kaj iskati. Take razprave morda sodijo na Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, na fakultetah pa taka militaristična propaganda gotovo ne prispeva k razvoju kulture strpnosti in sožitja v globalnem svetu.

Vodstvo Fakultete za družbene vede, ki bi moralo zaščititi javni in avtonomni prostor študentov, profesorjev in delavcev fakultete, je namesto treznega razmisleka o lastnem delovanju raje fizično obračunalo s svojimi študenti. Nad avtonomne študente, ki so na demokratičen, dostojen in nenazadnje legitimen način protestirali proti blatenju osnovnih načel avtonomije Univerze, je „nekdo“ poslal redarsko službo FDV. Ta je s fizično silo odstranila miroljubne protestnike, s čimer je bilo v univerzitetnih prostorih vzpostavljeno izredno vojno stanje oziroma diktatura fizične sile, kar je omogočilo „normalno“ izvedbo zastavljenega predavanja.

Z nadlegovanjem so se soočili tudi študentje, ki so na javnem in avtonomnem prostoru pred Fakulteto za družbene vede delili hrano v akciji „HRANA NE BOMBE!“. Brezplačno deljenje hrane v času gospodarske krize, ko na stotine družin v Sloveniji nima dovolj sredstev za nakup osnovnih živil, je očitno tako moteča, da je „nekdo“ proti temu zločinskemu početju naročil organe pregona Republike Slovenije. Policija je na javnem prostoru Fakultete izvajala represijo in nadlegovala študente ter jim oteževala deljenje brezplačne hrane, nakar sta se oborožena policista odpravila še v protore fakultete. Ravno način obravnave miroljubnih protestnikov, ki so potisnjeni v vlogo kriminalcev, potrjuje bojazni študentov pred menda strokovnimi srečanji, za katerimi se dejansko skriva diskurz vojne in militarizma.

Spričo obeh represivnih posegov proti avtonomiji študentov in s tem tudi proti avtonomiji Univerze, lahko sklenemo, da je z današnjim dnem Fakulteta za družbene vede postala vojno območje, kjer bo vsak poskus avtonomnega delovanja in povezovanja študentov zatrt z represijo. Ker gre za hujšo kršitev načel avtonomije Univerze od vodstva Univerze v Ljubljani in vodstva Fakultete za družbene vede zahtevamo takojšnja pojasnila o posegu redarske službe in policije v avtonomnost delovanja študentov. Odgovorne osebe morajo prevzeti odgovornost za nezaslišano kršenje osnovnih demokratičnih načel. Komu so bili kritično misleči študentje tako moteči, da je nadnje poslal redarsko službo in policiste?

Avtonomni študenti proti militarizaciji univerze

Pismo podpore Miletu Zukiću

Pismo podpore Miletu Zukiću namenoma pišem danes, 9.11.2009, dvajset let po padcu berlinskega zidu z nekim »magičnim« upanjem, da bo po principu podobnosti padel tudi zid v naših glavah. Zid, ki nam preprečuje, da bi v delovanju Mileta Zukića prepoznali univerzalni moment. Kritičnost danes je pod velikim vprašajem, ker že vsaka misel, ki je »proti« velja za kritično. Tako se recimo na spletni strani »primorska.info« (prispevek »Kriminalisti pri študentu /…/«) pojavljajo komentarji, ki ostajajo zavezani partikularni razsežnosti Miletovih besed in so do njegovih besed/dejanj »kritični«.

Prepričan sem, da če bi v prispevku bilo govora o kakšni multinacionalki in njenih podlih »podvigih«, bi komentarji bili drugačni: mnenja bi bila na strani »zatiranih«, torej tistih, ki jih multinacionalke izkoriščajo, nihče pa ne bi zagovarjal stališča predstavnika/ov multinacionalke. A ko se v tako zatohlem in simbolno zapolnjenem prostoru kakršen je Koper in okolica (vendar to velja tudi za Slovenijo) oglasi oseba, ki prepozna simbolno nasilje določnih institucij, lahko komentatorji in pseudopoznavalci družbenih razsežnosti končno pridejo na svoj račun. Celoten dispozitiv, temelječ na samoumevnostih in kavarniški filozofiji, ta domnevni know-how, jim omogoča da spregovorijo v imenu partikularne zatohlosti, ali kakor bi malce porogljivo dejali nekateri antropologi: from the native point of view. Simbolno nasilje, ki ga posameznica ali posameznik ne prepozna dokler se ne opremi s konceptualnim orodjem za prepoznavanje le tega, pa ostaja nevprašljivo: takšen je tudi primer obtožbe štirih študentov s strani ŠOUP, S. Kokla in P. Peroše. Miletovo formulacijo, češ da gre pri tem za »grožnjo« odvetnice, bom na tem mestu skušal natančneje opredeliti v izogib možnosti očitka, da je ugotovitev nemara prenagla ali celo neupravičena. Namreč, omenjena trojica je sprožila popolnoma legalen postopek »zaščite« lastnega imena: to je brez dvoma res. Dimenzija simbolnega nasilja – tistega, čemur Mile pravi »grožnja«, pa ostaja zakrita dokler »tožbe« ne beremo drugače: kot sredstvo privilegiranih (ki imajo dovolj denarja, da lahko plačajo/najamejo odvetnico) za onemogočanje (diskreditiranje?) štirih »naključno« izbranih oseb. Sam sem eden izmed »osumljenih« (poleg tega, da sem študent, sem tudi zaposlen na Fakulteti za humanistične študije kot asistent) in dejstva, da sem se znašel na papirju, ne vidim kot naključje. Pa ne zaradi tega, ker bi to, kar se mi (nam) očita, storil – t.j. napisal/i pismo objavljeno na spletnem blogu akademskega gibanja Valerija (»izjava za javnost - Odbor proti politizaciji UP«) – temveč zaradi tega, ker svoja stališča (za marsikoga neprijetna) javno zagovarjam.

Slaboumni so vsi tisti, ki menijo, da so me razkrinkali; če bi omenjeno pismo napisal, bi se pod njega tudi podpisal! Iz te perspektive je možno reči, da je odvetnica štirim osumljencem napisala »grozilno« pismo: gre za čisti akt (vsakemu, ki se ukvarja s socialnimi znanostmi nič novega, saj je zgodovina polna takih primerov) simbolnega nasilja in uveljavljanja »privilegirane« pozicije nekaterih posameznikov.


vir slike : http://socionews.tonyfitzgerald.com/

A moment univerzalnosti se izgubi (je načrtno zaustavljen) tudi zaradi nenehnega vmešavanja »politike« v prostor, ki ga posameznik v določenem trenutku odpre. Pismo podpore s strani političnih strank torej ne gre jemati kot sodelovanje posameznika z le-temi, temveč kot vulgarno kapitalizacijo njegovih dejanj (zelo znana strategija). Oseba odpre polje univerzalnega boja in v trenutku je prazno mesto, ki s tem nastane zapolnjeno (med drugim) s politikantskimi podporami: gre za strategijo onemogočanja univerzalnosti, mračnjaštvo v svoji dobesedni pojavni obliki, ne pa za neko domnevno sodelovanje posameznika s političnimi strankami in podmladki.

Vse dokler ne bomo zmožni videti onstran lastnega zidu – in to je možno samo, če znamo nastalo situacijo misliti – bo vsak boj proti nepravičnosti ostal v primežu partikularnosti. Sam menim, da temu, kar je Mile storil s tem, ko se je javno izpostavil, še ni možno reči dogodek (univerzalna dimenzija nekega dejanja), to mora šele postati. A sam v tem zaznavam možnost dogodka, zato Mileta Zukića tudi javno podpiram z upanjem, da bo boj prestavljen iz domene partikularnega v domeno univerzalnega.


Tomaž Gregorc

PISMO PODPORE ŠTUDENTOM UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Študentje in študentke, ki smo povezani v neodvisno študentsko skupino Avtonomna tribuna smo zgroženi nad terorjem, ki ga oblastniške strukture izvajajo nad študenti Univerze na Primorskem. Napad in grožnje direktorja Študentske organizacije Univerze na Primorskem Sebastjana Kokla na študente, ki so najbolj aktivni v boju za izboljšanje razmer študija in socialne pravice študentov, ni izzval splošnega neodobravanja kot bi bilo pričakovati, temveč splošno podporo. Direktorju ŠOUP, ki je hkrati tudi predsednik Socialnih demokratov v Kopru, so na pomoč pri nadlegovanju študentskih aktivistov nemudoma priskočili še ostali funkcionarji stranke, ki so hkrati tudi sami funkcionarji ŠOUP.



Funkcionarji ŠOUP naj bi bili po svoji definiciji predstavniki študentov Univerze na Primorskem. Naloga teh predstavnikov je, da se borijo za pravice študentov in si prizadevati za izboljšanje študijskih ter socialnih razmer študentov. Ne le, da tako imenovana predstavniška organizacija tega ne opravlja, marveč celo onemogoča tiste, ki si za te cilje prizadevajo tudi brez mastnih plač, ki jih sicer vestno v žep spravljajo samooklicani študentski predstavniki.

Zahtevamo, da predstavniki ŠOUPa s Sebastjanom Koklom na čelu:
- nemudoma popolnoma prenehajo nadlegovati študentske aktiviste
- študentskim aktivistom iz lastnih sredstev povrnejo pravne stroške v katere so bili le-ti prisiljeni zaradi absurdnih tožb,
- se jim javno opravičijo
- in končno začnejo opravljati svoje delo predstavnikov študentov, ki naj bi se borili za njihovo dobrobit.



Študentke in študentje Avtonomne tribune imamo dovolj zajedalske vloge študentskih organizacij, njihove neučinkovitosti ter arogance. V kolikor nameravajo svojo šibko in nelegitimno oblast krepiti s teroriziranjem študentov, ki opravljajo delo, ki bi ga morala opravljati študentska organizacija sama, pa predlagamo, da si raje naredijo uslugo in se nemudoma razpustijo.

Avtonomna tribuna
Ljubljana, 6. november

ČAS JE ZA ODSTOP SD-JEVEGA KOKLA IN NJEGOVE EKIPE !

Predstavnica za stike z javnostjo Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) Helena Brec Loredan skuša z zavajanjem širše javnosti in sprevračanjem očitnih dejstev opravičiti očiten konflikt interesov na ŠOUP. V odgovoru na moje opozorilo, da se jaz in še nekaj študentov čutimo ustrahovane s strani predsednika stranke SD Koper in direktorja ŠOUP, zaradi »grozilnih« pisem odvetnice Sebastjana Kokla in zaradi obiska kriminalistov pri enem izmed študentov, kjer sem tudi omenil nezdružljivost funkcij, ki jih Sebastjan Kokl opravlja, saj bi lahko kot član in predsednik SD v pogajanjih z Vlado RS bil pristranski, je z načrtno izbranimi lažmi navedla, da delo Sebastjana Kokla ni povezano s pogovori in pogajanji z Vlado RS, pri tem nam je vsem zamolčala, da je bil Sebastjan Kokl kot predstavnik Študentske organizacije Slovenije štiri leta in sicer od leta 2005 do leta 2009 član Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja in je kot tak opravljal pogovore, pogajanja z Vlado RS. Opravičeno se lahko vprašamo, ali je bilo njegovo delovanje v korist študentov ali stranke SD.

Poleg očitne laži me skuša predstavnica za odnose z javnostjo ŠOUP diskreditirati s plehkimi argumenti, da se nisem nikoli oglasil na ŠOUP s kakšnim predlogom, idejo za popestritev obštudijske aktivnosti, oziroma, da nisem predsedniku stranke SD Koper Sebastjanu Koklu na njegovem delovnem mestu v študentski organizaciji predstavil svoje pomisleke oziroma predloge. Predstavnici za stike z javnostjo ŠOUP sporočam, da številni študenti nočejo sodelovati s ŠOUP, ker jo občutimo kot organizacijo stranke SD in ker jo številni ne sprejemamo kot organizacijo namenjeno »študentom«. Poleg tega si študentske organizacije ne predstavljamo kot pridobitne organizacije, ki preko svojih zasebnih podjetij (Hostel Korte, Univerzitetna spletna trgovina, Kantina,.) služi na račun študentov. Navsezadnje se nam gnusi sodelovati pri organizacijah »največjih« ŠOUP projektov – masovnih pijančevanj (Brucovanje, Martinovanje, Čista desetka, Cvetoča desetka, igre pretakanja bambusa itd.), ki z alkoholom in igrami prispevajo k popolni apatiji študentske populacije do perečih družbenih problemov in preprečujejo študentom dojemanje krute neoliberalne realnosti.

Z očitno nespretnostjo ravnanja z besedami in nezmožnostjo razumevanja osnovnih besedil nam je predstavnica za stike z javnostjo Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) Helene Brec Loredan obrazložila in predstavila očitno dejansko stanje na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem.



Besede Ludvika XIV. absolutističnega kralja iz Francije 17. in začetka 18. stoletja "L'etat, c'est moi" - "Država, to sem jaz", »oziroma ŠOUP to sem jaz«, spominjajo na delovanje Študentske organizacije Univerze na Primorskem, saj so se kljub opozorilu o nenavadnih metodah pritiska na študente in kritiki namenjeni le direktorju ŠOUP in predsedniku stranke SD Koper Sebastjanu Koklu, slednjemu v bran aktivirale strokovne službe ŠOUP. Kako tudi ne bi, če je vodja pravno-kadrovske službe ŠOUP Vesna Vičič članica predsedstva stranke SD Koper, če je predsednik Študentskega zbora ŠOUP Željko Urumović član predsedstva stranke SD Koper, če je direktor Kariernega centra Univerze na Primorskem, ki ga je soustanovil ŠOUP, Blaž Ćeklić tajnik stranke SD Koper. Sebastjanu Koklu v bran se je oglasil tudi strankarski kolega in velik podpornik Sebastjana Kokla pri kandidaturi za mesto predsednika stranke SD Koper, poslanec SD Luka Juri, ki se je pač v svoji vlogi timskega igralca odlično izkazal, saj je kljub popolnemu nepoznavanju študentske problematike, takoj stopil v bran strankarskemu kolegu.

Bralci tega pisma se bodo sigurno vprašali, če je avtor teh kritik na račun Sebastjana Kokla, konflikta interesov nekaterih zaposlenih na ŠOUP s poudarkom na konfliktu interesov predsednika stranke SD Koper in direktorja ŠOUP član kakšne politične stranke. Toda na veliko razočaranje vseh tistih, ki bi radi kritično misleče študente in posameznike umestili v nek politikanski kalup, vam sporočam, da nisem član nobene politične stranke, oziroma nasprotno, se mi prežetost politike v vseh porah družbe - oziroma prežetost najbolj zavržene in ostudne oblike neoliberalizma gnusi, saj le ta nasilno in hromeče posiljuje vse javne institucije in s tem vsem nam jemlje že pridobljene socialne pravice.




Zato vrnite Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem študentom, ki bodo s svojim znanjem, veščinami in idejami prispevali k dobrobiti študentov in h krepitvi kritične misli med študenti. Zato je čas, da Sebastjan Kokl skupaj s svojo strankarsko ekipo pobere šila in kopita in zapusti Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem.

"Najprej so prišli po komuniste - nisem protestiral, saj nisem bil komunist. Potem so prišli po Jude - nisem protestiral, saj nisem bil Jud. Potem so prišli po katoličane - nisem protestiral, saj sem bil protestant. Potem so prišli po sindikaliste - nisem protestiral, saj nisem bil sindikalist. Potem so prišli pome. In nikogar več ni bilo, da bi protestiral."
(Martin Niemöller)

Mile Zukić*, študent doktorskega študija zgodovinske antropologije na UP FHŠ

(*v vednost : avtor nima nikakršnih pretenzij za zaposlitev na Študentski organizaciji UP, saj je polno zaposlen in obremenjen s študijem)

PS :
Vsem študentkam in študentom, ki ste skozi leta delovanja na ŠOUP služili interesom širše študentske skupnosti, se v naprej opravičujem in obenem v imenu vseh študentov zahvaljujem za vaš prispevek.

Akcija Ni preHoda

Civilna iniciativa Alternativa Obstaja poziva vse zainteresirane, da se priključijo organizaciji akcije Ni preHoda, ki bo skušala na svojevrsten način opozoriti na diskriminacijo telesno hendikepiranih državljank in državljanov v mestu Koper in sicer bomo protestno lepili protestno pismo in zgoraj vidno sliko, kot nalepko na vse objekte, urade, butike, trgovine, itd., ki nimajo omogočenega preHoda za telesno hendikepirane državljanke in državljane, ki so po Ustavi RS in po logiki vsakega "zdravo-razumskega" posameznika enakopravni državljani Republike Slovenije.

Vse informacije o sodelovanju, pomoči so dostopne na mail :

alternativa.obstaja@gmail.com

Iz arhiva in javljanje Anarhije-Blok45 iz Beograda

Alternativa obstaja Vam ponuja pogled v Arhiv o razstavi Uporov na Univerzi na Primorskem, ki se je odvijala na Infoshopu na Metelkovi v Ljubljani in predstvitev te razstave na Radiju Študent ter javljanje in zanimive misli prijatelja iz Beograda Alekse Goljanina in njegove Anarhije-Blok45 o novodobnih "levičarjih" in utopiji današnje družbe.

Iz Arhiva :

Več o razstavi o uporih na Univerzi na Primorskem na Radiu Študent.

in

ANARHIJA-BLOK45

NADJENO: Kraj utopije: politika i kultura u doba apatije, Russell Jacoby, 1999.

Pismo rektorju, prof. Žagar

Ljubljana, 21. X. 2009

Spoštovani gospod rektor,

lepa hvala za prijazen in, tako se zdi, naklonjen odgovor, ki pa ne odgovarja na prav nobenega od vprašanj, zastavljenih v mojem pismu. Akademska svoboda in avtonomija sta očitno pojma, ki jih Vaš besednjak in delokrog ne pozna. Kar me pravzaprav ne bi smelo presenetiti, saj se v predlogu Zakona o univerzi, ki ste ga napisali v imenu Rektorske konference, pojma akademske svobode in avtonomije sploh ne pojavljata - razen v navedkih iz drugih dokumentov. Univerza v Vaši viziji (in predlogu zakona) je korporativna organizacija, kjer rektor avtonomno - pač v skladu s stanjem na trgu (tovrstne) delovne sile in razpoložljivimi sredstvi - odloča takorekoč o vsem, od tega, koga bo zaposlil in za koliko časa, do tega, katere programe bo univerza izvajala in katerih ne. V takšnem "akademskem" okolju, ki je akademsko le še nominalno, seveda ni prostora za akademsko svobodo in avtonomijo univerzitetnih delavcev, pa tudi od ideje univerze ostane bore malo, pravzaprav le še ime.

Tudi ste prijazno preslišali vsa neprijetna vprašanja in pripombe, ki zadevajo nedoslednost Vašega delovanja, na primer Vašo (ne)odgovornost in nedejavnost glede "starega" programa Kulturnih študijev in antropologije, ki ga je vodstvo FHŠ preprosto pozabilo vpisati v ustrezni register na Zavodu za zaposlovanje. V zvezi s tem se je neposredno na Vas obrnila prizadeta študentka FHŠ (za nameček še ena najboljših), ki ste ji (tako ste mi vsaj zagotovili) obljubili takojšen in natančen odgovor. Do katerega pa nikoli ni prišlo. Besede so pač poceni, če že ne zastonj, če človek univerzo vidi kot korporacijo pa tegobe in težave posameznika ne štejejo kaj dosti, pravzaprav nič.

Sta pa zato več kot polovico svojega odgovora (ki to pravzaprav sploh ni) namenite lastni promociji in promociji uspehov rektorata pod Vašim vodstvom. Povod za ta izliv samopromocije (v katerem, lepa hvala, postrežete celo z grafi) je bila moja bežna omemba dejstva, da se je število zaposlenih na rektoratu od Vašega prihoda povečalo, in vendar - kljub povečanju - ustreznim službam v treh mesecih ni uspelo spisati pravnega mnenja o spornih pravnih postopkih in dokumentih na FHŠ. Trditev (o povečanju števila zaposlenih) najprej zanikate, potem pa postrežete s podatki, iz katerih nedvoumno izhaja, da se število zaposlenih v rektoratu, v času Vašega mandata, dejansko je povečalo. Zato, ker je bil rektorat poprej "kadrovsko podhranjen", pravite vi, zato, "ker imamo velike načrte", je časniku Finance, ki je podatek prvi objavil, zaupala Vaša glavna tajnica, gospa Astrid Prašnikar. V odgovoru navajate tudi, koliko denarja je UP pod Vašim vodstvom pridobila, kakšna je Vaša strategija naložb, koliko registriranih programov ima UP, in še mnogo drugega, kar ni prav v nikakršni zvezi z vprašanji, ki Vam jih zastavljam, predvsem pa nima nikakršne zveze z vprašanji akademske svobode in avtonomije. Vas pa povsem razumem: če človek ne želi, ne (z)more ali ne zna odgovoriti na zelo konkretna (in ne ravno prijetna) vprašanja, potem praznino papirja pač zapolni s tistim, kar ima. In da jo zapolnjujete z lastno promocijo pravzaprav tudi razumem; če se akcije Vaše samostojne svetovalke za odnose z javnostmi osredinjajo na akcije kot: Osebnost Primorske v avgustu naj bo naša doc. dr. Tadeja Jere Lazanski! (poziv, z navodili za glasovanje, smo prejeli vsi zaposleni na UP), potem človek pač mora izkoristiti sleherno priložnost, ki se mu ponudi, tudi, če je povsem neprimerna...



V svojem odgovoru se v ničemer ne dotaknete pravno spornih sprememb Pravil o organizaciji in delovanju FHŠ, kakor tudi ne pravno spornih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki jih je izdajala FHŠ. Kljub tako uspešni odpravi "kadrovske podhranjenosti" rektorata UP sem mnenje Vaše pravne službe (pri pripravi katerega ste se, kakor ste mi povedali, tudi osebno zelo angažirali) prejel šele štirinajst dni po prejemu Vašega odgovora (zato s svojim odgovorm zamujam tudi sam).
Vaša pravna služba (skupaj z vami, če sem Vas prav razumel) ugotavlja, da je na FHŠ pravno (in tudi drugače) vse v najlepšem redu. Svoje ugotovitve pa utemeljuje s sledečimi cvetkami:

1. "Glede tega, kdo je lahko član oddelka, pojasnjujemo, da je pravno povsem nesporno, da so zaposleni na univerzi vsi tisti, ki imajo z univerzo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ne glede na delež zaposlitve). Prav tako je pravno nesporno, da niso na univerzi zaposleni tisti, ki imajo sklenjeno avtorsko, podjemno ali kakšno drugo pogodbo. V zvezi s tem se pridružujemo mnenju Službe Vlade RS za zakonodajo, ki v svojem dopisu z dne 5. 11. 2009 /tule ste verjetno malce prehitro in prepovršno brali predložene dokumente, saj je do tega datuma še kakih 14 dni .../ ugotavlja, da je 17. člen Pravil treba brati "v povezavi z drugimi določbami pravil in ostalih pravnih aktov" in da so člani oddelka na fakulteti "vsi tisti ... ki so v okviru UP FHŠ zaposleni na UP". Zato pravna služba UP s tega vidika ne vidi nič spornega ali nezakonitega."

Res, v tej in takšni interpretaciji Službe Vlade za zakonodajo ni nič spornega ali nezakonitega - če bi se FHŠ v skladu z njo tudi ravnala. Tako pa je v spremembah 17. člena Pravil, ki urejajo članstvo v oddelkih, v drugem odstavku zapisala (pravna služba UP pa "spregledala") določilo, ki je v neposrednem nasprotju z interpretacijo Službe Vlade za zakonodajo:

"Oddelek sestavljajo tudi visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci, ki so zaposleni na univerzi, in so pri izvedbi študijskega programa posameznega oddelka sodelovali v preteklih letih ter je njihovo sodelovanje predvideno tudi v prihodnje." (vsi poudarki v citiranih besedilih so moji)

Skratka, po mnenju pravne službe UP ni nič spornega in nezakonitega, če so člani oddelka tudi "vsi tisti ..., ki so bili v okviru UP FHŠ zaposleni na UP" in celo "vsi tisti ... ki bodo v okviru UP FHŠ zaposleni na UP". Če se ne motim, spoštovani gospod rektor, ste po izobrazbi pravnik? Ali v primerih, ko je potrebno po vsej sili, mimo in preko dejstev, zagotavljati dobro ime članic UP svoje pravno znanje za trenutek ali dva postavite v oklepaj?

2. "Senat fakultete je spremembo 17. člena Pravil FHŠ sprejel skladno z odločbami Pravil fakultete (61. člen v povezavi s 144. členom), in sicer na 3. redni seji dne 18. 12. 2008. V delovnem gradivu za 3. redno sejo je v dokumentu pomotoma ostal datum 22. 4. 2008 in navedba 25. dopisne seje (to sta namreč podatka, ki sta se vezala na prejšnjo spremembo Pravil v zvezi s fakultetnimi nagradami in priznanji in sta zaradi lepljenja dokumentov pomotoma ostala v novem dokumentu oziroma njegovi delovni verziji - povzemamo iz pojasnil, ki smo jih prejeli od UP FHŠ). V končnem dokumentu je bila napaka odpravljena. Iz priloge, ki ste nam jo dostavili, je razvidno, da imate samo prvo stran delovnega gradiva, kjer je napačen datum in napačna številka seje in ni nek dokončni podpisan in požigosan dokument, ki bi lahko bil podlaga za vprašanje morebitnega ponarejanja listin. Spremembe 17. člena Pravil FHŠ torej niso bile sprejete na 25. dopisni seji Senata UP FHŠ, pač pa na 3. redni seji Senata UP FHŠ in glede na to nikakor ne pred mnenjem Vladne službe za zakonodajo (z dne 5. 11. 2008), kot to navajate v svojem dopisu."

Ta odgovor, spoštovani gospod rektor, ne postavlja v nenavadno luč le Vaših pravnih kompetenc in kompetenc Vaše pravne službe (tako kot odgovor pod št. 2), ampak tudi nekatere osnovne kognitivne funkcije, kot sta razumevanje in procesiranje zapisanih besedil (razen, seveda, kolikor je pisanje Vas in Vaše pravne službe namerno tendenciozno in zlonamerno). V dopisu, ki sem ga naslovil na Vašo pravno službo, namreč prav podpisani zelo jasno opozarjam, da so bile omenjene spremembe Pravil sprejete na 3. redni seji, in ne na 25. dopisni seji Senata FHŠ. Kakor tudi, da je prav zato malce nenavadno (milo rečeno), da je dokument datiran z 22. 4. 2008, v zapisniku 5. redne seje Senata FHŠ pa celo beremo, da sprememba Pravil na 3. seji sploh ni bila obravnavana ...
Pravite, da je to zaradi lepljenja dokumentov (je lepljenje dokumentov posebna administrativna procedura?), da imam samo prvo stran delovnega gradiva (kjer je napačen datum) in da je bila napaka v končnem dokumentu odpravljena.
Naj k temu dodam, da je povsem neobičajno in nesprejemljivo, da se spremembe temeljnega akta FHŠ pripravljajo z "lepljenjem" novih vsebin na stare, že sprejete, spremembe, da je prva stran "delovnega" gradiva, kot sem vam jo posredoval, vse, kar smo člani Senata FHŠ sploh dobili in da končnega dokumenta, podpisanega in žigosanega, nikoli nismo videli. Da bosta šarada in sprenevedanje (FHŠjevo in Vaše) še večja, spremenjena pravila niso bila nikoli objavljena na spletnih straneh FHŠ, ampak tam še vedno lahko najdemo stara pravila, sprejeta 20. X. 2005.
Iz vsega zapisanega izhaja, da bi dekanja FHŠ spremembe tega ali onega lahko predložila tudi na papirju, na katerem je prejšnji dan kupila vampe, pa pravne službe UP in Vas kot rektorja (in pravnika) to ne bi motilo, saj gre (vendar) le za delovno gradivo. Četudi (do)končnega dokumenta ni nikjer ...

3. Najbolj žalostno in za delavce in delavke FHŠ žaljivo pa je Vaše "pravno" mnenje o nezakonitih pogodbah o zaposlitvi za določen čas.

"V svojem dopisu navajate še, da izdaja UP FHŠ pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 1. oktobra do 31. decembra koledarskega leta, čeprav zimski semester skupaj z izpitnim obdobjem traja vse do polovice februarja, ter da se te pogodbe v začetku marca podaljšujejo za nazaj.
Glede pogodb o zaposlitvi za določen čas pojasnjujemo, da jih univerza kot delodajalec na predlog dekana oziroma dekanje članice sklepa na podlagi 52. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa razloge za sklenitev pogodbe za določen čas. Članice morajo predloge pogodb o zaposlitvi za določen čas posredovati bodočim delavcem pravočasno, po podpisu s strani le-teh pa jih posredujejo v podpis rektorju. Vse kadrovske službe članic imajo že dalj časa navodilo, da vsaj 15 dni pred pričetkom dela javnega uslužbenca posredujejo podpisano pogodbo o zaposlitvi v Sektor za kadrovske zadeve UP.
Ne glede na to pa je treba priznati, da gre pri sklepanju pogodb za določen čas za resen kadrovsko-organizacijski problem mlade univerze že vse od njene ustanovitve, saj je možno, da se pri hitri rasti in širitvi univerze in ob želji, da se doseže maksimalna fleksibilnost kadrov, včasih lahko zgodi, da se posega v pravice delavcev."

Vaše sprenevedanje, spoštovani gospod rektor, in sprenevedanje Vaše pravne službe (morda bi bilo ustrezneje zapisati "pravne" službe) v tem delu "pravnega mnenja" doseže vrhunec. V svojem dopisu ne le, da navajam, da FHŠ izdaja nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak sem vzorej takšne pogodbe tudi priložil! In tovrstne pogodbe, ki na Delovnem sodišču po pravilu (in neposrednih izkušnjah pravnikov SVIZ) padejo kot flagrantne kršitve 54. člena Zakona o delovnih razmerjih, opredeljujete kot "možnost, da se pri hitri rasti in širitvi univerze in ob želji, da se doseže maksimalna fleksibilnost kadrov, včasih lahko zgodi, da se posega v pravice delavcev."
Tu ne gre za nikakršno "možnost", ampak za neizpodbitno dejstvo, gospod rektor! In kaj je to "maksimalna fleksibilnost kadrov"? Nov "pravni" izraz, ki ste si ga s svojo pravno službo izmislili za opravičilo tovrstnih nepravilnosti? Kakšna in kolikšna pa je "maksimalna fleksibilnost kadrov" in do kje sega? Do tam, ko se delavec/delavka ne more ali pa ne želi več upogibati pod bremeni, ki mu/ji jih, mimo in celo v nasprotju z zakonodajo, nalaga "njegov/njen" delodajalec? In se, tako ali drugače, zlomi? Za Vas in Vašo pravno službo očitno to ni problem, saj je pri doseganju maksimalne fleksibilnosti kadrov - včasih, kakor pravite - dopustno tudi poseganje v pravice delavcev...

Res mi je žal, da "mlado univerzo" vidite kot cilj, za doseganje katerega so dovoljena vsa sredstva, zlasti na račun in celo proti interesom njenih delavcev in delavk. Potemtakem seveda ne čudi, da se vsem konkretnim navedbam v moji Zahtevi za zaščito akademske svobode in avtonomije v velikem loku in s plašnicami ognete in jih razglasite za "osebna razhajanja" med menoj in dekanjo FHŠ (na odgovor gospe Mikolič se nisem odzval, saj si vsak zainteresirani lahko sam pogleda, kako je s točkami v bazi SICRIS, kako je z organizacijo konferenc in (ne)odstopanjem urednikov znanstvenih revij, ogorčenih nad domnevno nespodobnim ravnanjem z omenjeno gospo). In tudi če bi šlo le za osebna razhajanja, so osebna razhajanja na univerzi in v akademskem okolju (ki to ime zasluži) res lahko vzrok za odpuščanja in izrivanja iz pedagoškega procesa? Glede na to, kako o vsem skupaj pišete, se zdi, da se s tem strinjate, da se vam takšno postopanje zdi povsem običajno in normalno, saj ne navajate niti enega primera, iz katerega bi bilo razvidno, da sem deloval v neskladju z zahtevami pedagoškega procesa ali proti interesom študentov (zanimivo, da dr. Janje Žmavc, ki je morala FHŠ zapustiti skupaj z menoj, ne omenjate niti z besedo; nekdanja asistentka, zdaj docentka, ki so jo študenti in študentke ocenili z redko dodeljeno oceno 5 (odlično), je za Vas, kljub pedagoški odličnosti, očitno nepomembna in pogrešljiva "kolateralna" škoda...). In ker nismo v politiki, temveč na univerzi, so to edini razlogi, ki bi jih kompetenten vodstveni delavec na univerzi lahko uporabil za izločitev pedagoškega delavca iz pedagoškega procesa.



Pravite tudi, da ste o mojih navedbah povprašali vodstvo FHŠ in dobili odgovor, da vse probleme tekoče rešujejo. Seveda, ste morda pričakovali drugačen odgovor? Ste morda pričakovali seznam kršitev in nepravilnosti, ki da se na FHŠ dogajajo? Predvsem pa, kaj ste sami storili, da bi preverili, če trditev o tekočem reševanju problemov res drži? Nič več in nič manj kot nič.
Pravite, da ste podobno vprašanje naslovili tudi na Študenstki svet, in vendar ne navajate njihovega mnenja. Zakaj? Ker bi se morda izkazalo, da moje trditve le niso iz trte zvite in bi mi, tu in tam, morali javno dati prav (čemur se v svojem odgovoru na vse kriplje izogibate)? Ker bi javno postalo preveč očitno, da Študentski svet z vodstvom FHŠ, ki išče "ustrezne rešitve", nikakor ni zadovoljen?

Vas pa ob vsem tem tiščanju glave v pesek neizmerno skrbi ugled fakultete in univerze, zato mi svetujete, "da pred javno obravnavo nepreverjenih dejstev in ne dovolj argumentiranih očitkov, vendarle poprej pristojni organi izvedejo predpisane presoje in postopke". Domnevam, da s "pristojnimi organi" mislite (tudi) pravno službo UP, katere strokovnost, natančnost in objektivnost smo si lahko pravkar ogledali. Se Vam pa za nasvet iskreno zahvaljujem in Vam sporočam, da se s pravniki redno posvetujem. S tistimi neodvisnimi in nepristranskimi.



Glede Vaše skrbi za ugled fakultete in univerze pa bi dodal tole. Preden kaka inštitucija (domnevni) ugled lahko izgubi, ga mora najprej imeti. Kakšen ugled ima FHŠ najbolje kaže letošnji katastrofalni vpis in pa dejstvo, da se študenti FHŠ (zlasti s Slovenistike in Kulturnih študijev) prepisujejo na ustrezne(jše) programe Univerze v Novi Gorici. Težko je tudi govoriti o ugledu fakultete, ki v naziv rednih profesoric voli kandidatke, ki v desetih letih niso objavile niti enega znanstvenega članka in kolegice, ki tako slabo in malomarno opravljajo svoje pedagoške obveznosti (kadar sploh jih), da so jih študentje ocenili s sramotno oceno 2,2. K ugledu tudi prav nič ne prispeva dolg 165.000 €, ki ga je FHŠ, pod vodstvom dekanje Mikoličeve, pridelala v zadnjem letu. Še toliko manj pa nagrada, ki si jo je omenjena gospa dala izplačati na račun svojega uspešnega vodenja fakultete ... In, spoštovani gospod rektor, če že govorite o ugledu fakultet in univerze: k ugledu neke univerze kaj malo prispeva sprenevedanje rektorja, ki ob ugotovljenih hujših kršitvah na eni od članic izjavi, da se je to dogajalo pred njegovim mandatom in ga zato ne zadeva (ne more oz. mu ni potrebno ukrepati), kak teden dni kasneje javnosti sporoči, da je dekanu zadevne članice že večkrat predlagal, da odstopi, še kak teden kasneje pa dekana odstavi sam. Univerza, vsaj v mojem videnju, pač ni peskovnik, v katerem podiramo peščene potičke in se obmetavamo s plastičnimi lopatkami. Pa brez zamere.


S spoštovanjem,

red. prof. dr. Igor Ž. Žagar

Solidarnostno srečanje in diskusija z Avtonomno Tribuno!

Komilitoni in komilitonke!

Vabljeni k izrazu podpore soborcem in soborkam iz Ljubljane!

Solidarnostno srečanje in diskusija:
Država proti avtonomno organiziranim študentom in študentkam




Kje: Infoshop, Metelkova
Kdaj: Četrtek, 22. oktober 2009 ob 19h
Kdo: nekdanji in bodoči samo-organizirani študentje in študentke in ostali aktivisti in aktivistke

Okrajno sodišče v Ljubljani je te dni enemu od udeležencev zasedanja Avtonomne tribune pred poslopjem Vlade, ki je bilo 24. maja 2007, naložilo plačilo kazni za “organiziranje in izpeljavo” nedovoljenega shoda v višini 233 evrov.

Kazen se nanaša na akcijo, v kateri smo kot avtonomno organizirani študentke in študenti sodelovali mnogi. Zato moramo tudi odgovornost zanjo prevzeti skupaj, ne glede na to, da smo jo takrat vsi razen enega odnesli brez kazni. Solidarnost mora praksa postati.

Vse, ki ste aktivno sodelovali pri tej akciji in pri ostalih akcijah Avtonomne tribune, vse, ki ste te akcije neposredno ali posredno podpirali in vse ostale, ki ste bili in ste še vedno mnenja, da je študij pravica in ne privilegij, vabimo, da se udeležite solidarnostnega srečanja in diskusije in tudi po svojih denarnih zmožnostih prispevate za plačilo sicer povsem neupravičene kazni.

Pridimo v Infoshop, predebatirajmo, kaj se je dogajalo pred dvema letoma, poglejmo kak filmček in fotografije iz tistih časov in skupaj razmislimo, kaj bomo danes storili, da bo študij in univerza v resnici imel kak smisel.

Nesmiselno se nam zdi plačevati kazni zgolj zaradi tega, ker v praksi uveljavljamo naše pravice. Žal druge opcije trenutno nimamo. Je pa država ponovno jasno pokazala, kako v resnici razume svobodo združevanja in javnega govora. Ne pustimo, da nas to utiša.

Opomnik na tiste čase:

zasedanje AT v avli Filozofske fakultete: http://avtonomnatribuna.blogspot.com/2007/05/fotografije-zasedbe-filofaksa-215007.html
AT na Ministrstvu za visoko šolstvo: http://avtonomnatribuna.blogspot.com/2007/05/avtonomna-tribuna-na-ministrstvu.html
AT zaseda pred Vlado, fotografije: http://avtonomnatribuna.blogspot.com/2007/05/fotografije-protesta-pred-vlado-2.html
AT zaseda pred Vlado, video: http://avtonomnatribuna.blogspot.com/2007/05/posnetek-protesta-pred-vlado.html

Vsi ostali materiali na: http://avtonomnatribuna.blogspot.com/

ŠTUDIJ JE PRAVICA!
O PRAVICAH SE NE POGAJAMO!
PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!

NAJ SOLIDARNOST PRAKSA POSTANE!

(Če želite prispevati kak dinarček za odplačilo kazni, ne morete pa se udeležiti diskusije, pišite na alternativa.obstaja(at)gmail.com)

Aktivno sodelovanje na volitvah v študentski zbor ŠOUP !

Pozdravljena oz. pozdravljen,

v petek, 16. Oktobra, med 9.00 in 17.00 potekajo volitve v Študentski zbor Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP). Gre za volitve, pri katerih študenti in študentke volimo svoje predstavnike - poslance - v najvišji organ naše študentske organizacije. Ker je v preteklih letih bila udeležba na
njih izjemno nizka (na FHŠ samo desetina vseh študentov!), sva sestavila ta letak, ki pojasnjuje najin pogled na vlogo in pomen ŠOUP za nas študente. Ker ne želiva zgolj štancati puhlic, je besedilo dokaj obsežno, za kar se ti iskreno opravicujeva, a te vendarle prosiva, da mu posvetiš deset minut svojega casa. Za
vsa nadaljnja vprašanja sva na voljo na spodnjih kontaktih. Upava, da se ti bodo slednja porodila.

Torej, ŠOUP razpolaga z zajetnim proracunom, ki v prvi vrsti crpa sredstva iz koncesij od študentskega dela. Razpolaga s sredstvi, ki pridejo neposredno od dela naših rok, kakor tudi razpolaga s položajem, ki je za nas nezanemarljivega pomena: preko združevanja v samoupravno študentsko organizacijo si
namrec zagotavljamo legitimna mesta v organih na univerzitetnem in državnem nivoju, koder lahko (pogosto) vplivamo na njihovo delovanje nam v prid, pa naj to pomeni socialne ugodnosti ali kakovost študija.

Hkrati lahko študentske organizacije univerz delujejo kot krovne organizacije pri drugacnem uveljavljanju volje študentov, kadar je to potrebno. Recimo, uporaba medijev za vršenje pritiska za izgradnjo potrebne infrastrukture, kamor nedvomno sodijo študentski domovi, univerzitetne knjižnice idr. Ali pa organizacija premišljenih javnih protestnih shodov zoper delovanja, ki postopoma razjedajo kakovost izobrazbe ter možnosti zanjo - pri nas smo lani izkusili poskus razprodaje univerzitetnih prostorov, ogrožajo nas pa (kar ni nikakršno pretiravanje!) poskusi uvedb dvomljivo zasnovanih "reform" v
visoko šolstvo, kakršen je bil nedavni predlog novega Zakona o Univerzi.

ŠOUP se na takšen nacin, žal, ne angažira. Prenekatere poteze v prid študentom so omejene zaradi vpletenosti organizacije v strankarske politicne mreže. Marsikdaj so si namrec strankarski interesi (predvsem interesi vladajoce koalicije) in interesi študentov lahko navzkrižni, celo izkljucujoci. Dva vnebovpijoca primera sta spreminjanje cenzusa pri republiških štipendijah v preteklem letu in nekriticno ter spodletelo uvajanje bolonjske reforme. Študentske organizacije (med njimi tudi ŠOUP) so v obeh primerih bile tiho, ko bi morale odlocno zagovarjati interese študentov, niso pa niti ustrezno obvešcale svoje javnosti! Možni razlagi sta edino ali nesposobnost, ali sledenje osebnim interesom znotraj organizacij. Clan uprave in direktor študentske organizacije, pravnica le-te in direktor Kariernega centra UP so vsi vodilni clani lokalnega
odbora SD (Socialne demokracije), medtem ko je dolgoletni, zdaj že bivši, drugi clan uprave sekretar stranke Oljka.

V preteklih letih je bila volilna udeležba na volitvah v študentski zbor žalostno skromna, še skromnejše pa je razglašanje in promoviranje samih volitev in funkcij študentskega zbora pri študentih. Letošnje volitve in razpis za kandidature, na primer, je ŠOUP naznanil dva podmenija globoko na svoji spletni strani in nikjer drugje, niti v svojih lastnih spletnih novicah, medtem ko smo isti dan dobili na elektronske naslove obvestilo, da je Ali Baba zaprt za konec tedna. Nameravava zaceti pri obvešcanju javnosti. Letak namrec ni nastal brez najinih namer po nadaljevanju demokratizacije ŠOUP in študentskega organiziranja širše. Na volitvah v študentski zbor namrec (presenecenje!) kandidirava za študentska poslanca. Cutiva, da sva vam zato dolžna predstaviti sebe ter najin program.

Samuel Friškič sem absolvent zgodovine. Bil sem clan študentskega sveta FHŠ, predstavnik študentov v upravnem odboru FHŠ in v univerzitetni komisiji za spodbujanje kakovosti. Dve leti sem deloval kot aktivist Društva H-um
(Društva študentov Fakultete za humanisticne študije), nakar sem prevzel vodenje le-tega. Letos dvoletni mandat v društvu zakljucujem in bi rad, zaradi preteklih izkušenj in vecletnega opazovanja in opozarjanja na pomanjkljivosti in nepravilnosti, poskusil izboljšati delovanje ŠOUP in k sodelovanju privabiti cim vec študentov in študentk. Na doticnem podrocju imam veliko izkušenj (pozitivnih in negativnih), predvsem pa mi ne manjka volje do resnega in odgovornega dela za dobro študentov in študentk.

Drug kandidat sem Martin Krauser, študent tretjega letnika kulturnih študijev ter vzporedno študiram filozofijo, v prvem letniku. Sem clan študentskega sveta FHŠ in predstavnik študentov v senatu FHŠ. Nimam sicer tako bogatih izkušenj kot Samuel, a nikakor nisem brez izkušenj z delovanjem organizacijskih enot v visokem šolstvu, s politicnim aktivizmom ter z izvajanjem obštudijskih dejavnosti. Kandidiram zato, ker želim s svojim resnim angažmajem pošteno zastopati interese študentov, in prispeti k uresnicitvi konkretnih ciljev, ki sva si jih s Samuelom skupaj zadala.

Za takšen nacin skupne predstavitve sva se odlocila zato, ker se najini cilji, nameni in vodila skladajo, zato sva namenjena sodelovati znotraj študentskega zbora, ce naju postaviš vanj – vsaka fakulteta ima namrec dva predstavnika v študentskem zboru, vsak volivec pa glasuje za dva kandidata. Prav tako nima noben od naju interesa vstopiti v strankarsko politiko ter si znotraj nje graditi kariero, kar se nama ne zdi nepomembno.






Najine cilje ter namene sva zapisala tako:

- Vrnitev ŠOUP študentski javnosti: Aktivno spodbujanje udeležbe
študentov v delovanju organizacije skozi dosledno informiranje o delovanju ŠOUP ter o dogajanjih na lokalnem, univerzitetnem ter državnem nivoju, ki vplivajo na socialni položaj študentov ter kakovost študija. Vkljucenost študentov je osnovnega pomena, sicer je ŠOUP študentski le v imenu, postane pa organizacija, v kateri delujejo osebni interesi »študentskih poslancev«, izvoljenih od desetine študentov svoje fakultete, ki si ustvarjajo prihodnost v »odrasli« politiki. Ob nekriticnih študentskih predstavnikih, ki ne nadzirajo organizacije, ni nobenega zagotovila, da slednja ni le izgovor za osebno bogatenje njenih zaposlenih ter zasledovanje dobro placanih stolckov.

- Uporaba virov ŠOUP za boljšanje socialnega položaja študentov ter
razvoju kakovosti študija: Kot že receno, ŠOUP razpolaga z znatnimi sredstvi, pridobljenimi pretežno od študentskega dela. Proracun lanskega leta je znašal blizu 750 000 €. Meniva, je študentska javnost premalo seznanjena s porabo teh sredstev in pri njej premalo sodeluje. Viri niso zgolj finance: ŠOUP razpolaga z organizacijsko strukturo, je v položaju, da se bori za socialne ugodnosti, tudi kadar jih ne more neposredno financirati. Tega žal ne pocne, in prizadevanja za dostojno nastanitev, spodobno prehrano, univerzitetno knjižnico, infrastrukturo za športne, umetniške in kulturne dejavnosti ter kriticno vrednotenje razmer v visokem šolstvu ostanejo na plecih posameznih študentov ali manjših skupin, ki nimajo potrebnega organizacijskega zaledja za
ucinkovito izvajanje pritiska.

- Aktivno povezovanje z drugimi študentskimi in mladinskimi
organizacijami v lokalnem ter širšem prostoru: Na Obali so dejavne
številne druge organizacija, npr. študentska društva, študentski klubi, Društvo prijateljev zmernega napredka, Središce Rotunda, KID Pina, ce naštejeva le študentu vidnejše. Z njimi se ŠOUP pretežno ne povezuje, a sodelovanje bi obrodilo številne sadove, predvsem na podrocju obštudijskih dejavnosti ter vkljucevanju študentov v delovanje ŠOUP.

Oba na prvo mesto postavljava aktivno vkljucenost v študentsko samoupravo. Le tako se lahko slednjo vrne študentom iz rok politicne
elite v pripravništvu. Zato te tudi naprošava, da se pozanimaš, kakšni so programi ostalih dveh kandidatov naše fakultete, Nejca Potocnika in Željka Urumovica, ter se z morebitnimi vprašanji obrneš tako nanju kot na naju. Meniva sicer, da sva boljša kandidata za poslanca od njiju, a upava na kriticnost tudi pri lastnih volivcih. ;)

Torej, volitve bodo jutri, v petek, 16.10., od 9.00 do 17.00, v ameriškem koticku Univerze na Primorskem (poleg FHŠ, pri izhodu proti piceriji Atrij). Prosiva te, da se jih udeležiš, in skromno predlagava, da obkrožiš številki 1 in 2 pred najinima imenoma.

Lep pozdrav,
Samuel Friškič in Martin Krauser,
Kandidata za poslanca v študentskem zboru ŠOUP, št. 1 in št. 2

Zakaj bo petkova študentska volilna skrinjica hendikepirana?

V petek, 16. 10. 2009, se bo v Kopru odvijal poseben performans: študentje bomo samo z eno potezo kemičnega svinčnika, lahko dali svoj doprinos spektakelskemu prividu realnosti, ki kroji naša študentska životarjenja. Prepričujejo nas, da (naj) svoj glas podarimo najboljšemu ponudniku, starim komilitonom ali osebno dobrim kolegom iz šolskih klopi. Kandidati se bodo poigravali z našimi emocijami, spomini na pretekla sodelovanja, šarmantnimi nasmeški. Sklicevali se bodo na navidezno prihajajoče revolucionarne poteze.

Študentska organizacija Univerze na Primorskem, bo dobila nov študentski zbor, sestavljen iz predstavnikov vseh članic UP. Pravica do uporabe kemičnega svinčnika na volišču je seveda dobro izpostavljena, vabila prihajajo po e-mailih, spletnih straneh in ustnih priporočilih. Ob celotni predvolilni mrzlici, bi marsikdo lahko spregledal eno minorno zadevo: Kako in kdaj so sploh kandidati za študentski zbor ŠOUP-a, postali kandidati?

V obdobju informacijske prenatrpanosti ni nič hudega, če ste spregledali skriti kotiček ŠOUP-ove spletne strani, kjer je objavljen poziv za kandidaturo. Nekateri sedanji kandidati, so po "oralni" poti izvedeli kdaj in komu morajo vložiti svojo kandidaturo. Povabil prek e-mailov ni bilo. Sprašujemo se, zakaj od ŠOUP-a pogosto dobivamo raznorazna obvestila o dogodkih, pojedinah, študentskih mozgansko-izpirajočih masovnih manifestacijah, dobrodelnih akcijah, ipd., o kandidaturah za volitve pa ni ne duha ne sluha. Očitno so zadolženi za volitve oziroma komisija mnenja, da študentska populacija dobiva dnevno že preveč informacij in so nas s tem rešili še ene morije. Pošteno bi namreč bilo poslati povabilo za kandidature tudi v pisni obliki, vsakemu študentu na dom. Očitno je komisija preveč skrbela za drevesa naše zelene Slovenije. »V majhnem mestu kot je Koper, se bo ja že vse izvedelo, pravi kandidati bodo že prišli do informacij«, je bilo verjetno mnenje zadolženih za volilne postopke. Razen če ne.
Po drugi strani, sedanji kandidati niso bili pri volji, da bi ostalim študentom podarili košček vednosti in so do dneva, ko so se prijave končale, skrbno molčali. Zato prav noben kandidat ni pravi. V tej acerbični dobi mora vsak jasno odrediti svojo pozicijo. Zaradi tega bodo tisti, ki se pod krinko revolucionarnega diskurza, sprehajajo med enimi in drugimi bojnimi črtami, dokončno izbrisani iz zgodovine uporov. Dediščine študentskih uporov na Obali iz preteklih let, se ne bo dalo molsti zaradi poceni političnih zmag.

Morda se bo pa tokrat, študentska populacija zavedala cinizma, ki ga nosi stavek zapisan v 4.členu Volilnega pravilnika: "Študentje Univerze na Primorskem, ki imajo status študenta v skladu s zakonom v Republiki Sloveniji, imajo pravico voliti in biti voljeni v organe Študentske organizacije Univerze na Primorskem."
Če pa boste dobro napeli oči, boste namesto tega prebrali: "Tisti, ki so pri skledi, so lahko tudi v skrinji. Ostali naj volijo."
Prav nič čudnega ne bi bilo, če bi se kakšen študent odločil za direktno akcijo in v petek, tekom tega velikega spektakla, enostavno privezal študentsko hendikepirano volilno skrinjico na voziček ter jo s subverzivnim nasmeškom in z besedami »Živela demokracija!«, vrgel iz najljubšega študentskega pomola, še spolzkega od raznoraznih alkoholiščin prejšnjega večera.




Volitve, bodisi državne, študentske ali kakršne koli druge, so le eden on izrazov političnega udejstvovanja posameznika. Nastopajoče(Prihajajoče) pa nikakor niso odraz suverene študentske volje, ampak le spektakel in mašakarada. V zadnjih letih smo bili na primorski univerzi priče, da se marsikaj da spremeniti mimo izvoljenih osebkov in inštitucij. Tokrat bodo, tako kot ponavadi, izvoljeni najboljši kandidati umeščeni prav "zato, da se nič, kar bi bilo smiselno ne bi zgodilo". Nekaterih inštitucij in sistemov se ne da reformirati, ker so v svoji osnovi rasli na nepravičnosti, izkoriščanju, podrejevanju, spletkah in kapitalistični (ne)morali. Tudi v trenutkih, ko se nam bo kakšen kandidat zdel pošten in našega zaupanja vreden, bo senca zakamufliranega poziva na kandidature, naredila naš obhod volilne skrinjice skrajnje degutanten.

V prihodnjih časih, bi se bilo smiselno sklicevati na hrvaške kolege in jasno povedati: Plenume na Univerze in v tovarne! Dovolj je bilo posredne navidezne demokracije in politikantnstva! Študentje in študentke smo politično telo, zato se začnimo obnašat kot tako!

AngelinA