Pismo dr. Braca Rotarja, komentar k dogajanju na UP FHŠ v zvezi z odstavitvijo dekanke Vesne Mikolič

Dr. Drago Rotar
red. prof. in znanstveni svetnik
UP FHŠ
po čistki leta 2010 odstopil
kot podpredsednik AZ UP FHŠ,
kot član Senata UP,
kot član KIN UP FHŠ in UP.

Koper, 13. aprila 2012

Odgovor na >Vabilo na 2. Izredno sejo Akademskega zbora UP FHŠ Koper<


Moje mnenje in stališče v zvezi z dogajanjem na UP, povezanim z UP FHŠ, je naslednje:
V zadnjih dneh se nisem utegnil posvečati težavam, s katerimi se sooča vodstvo UP FHŠ in njegovi člani v prizadevanju, da bi se iz zatiralcev in preganjalcev prelevili v rahločutne zatirance pod knuto krutega rektorja Marušiča, o katerem so že med rektorskimi volitvami prizadevno razširjali različne govorice in namigovanja, med drugim tudi to, da gre za sovražnika humanističnih znanosti, ki bo zatrl >njihovo< oporišče UP FHŠ s posadko in poveljstvom vred. Rektorjevi ukrepi zoper kršitelje pristojnosti, mentalne nasilneže in predelovalce uradnih papirjev - relativno prijazni po mojem mnenju - naj bi dokazovali, da se zle napovedi uresničujejo.

Toda otožna podoba trpečih humanistov ima že na prvi pogled (za drugi, tretji, četrti itn. pogled naj poskrbijo strokovnjaki za te poglede) kar nekaj usodnih razpok:
1. UP FHŠ se je pod dosedanjim, danes malce okrnjenim vodstvom iz obetajoče nove institucije na področju humanističnih in družbenih znanosti (seveda ob številnih >uglednih< in >kompetentnih< botrih v državnih službah, >politiki< in >gospodarstvu<) preobrazila v pokopališče teh znanstvenih disciplin v t. i. aplikativnih kombinacijah nekakšnih fragmentov (>študijih<), v katerih pa v resnici ni aplicirana nobena znanstvena disciplina niti noben fragment take discipline, ampak zgolj domnevno konjunkturen up to dating na domačijski podlagi (npr. bolonjska reforma na način Blut und Boden, v katero je vodstvo planilo brez odpora, še preden je bila zapovedana, in mahaje z repom pričakovalo pohvalo stričkov in tetic v vladi). UP FHŠ ima komaj kaj opraviti s humanističnimi in družbenimi znanostmi in nikakor ni njihovo oporišče ali institucija, ravno narobe: je institucionalno mesto, kjer te znanosti sistematično izginjajo in ostajajo prazna imena. Pri obrambi UP FHŠ potemtakem ne gre ne za obrambo znanstvene domene ne za obrambo znanstvene institucije, ampak za obrambo privilegijev klientelnega vodstva in razmerja med klienti in uzurpatorji moči v instituciji. Le v povsem skrivenčenih razmerah tranzicijske politike, v kateri so politični prostor okupirale vsakršne klike, ki ubogajo svetovne centrale neoliberalne moči oz. frakcije v njih, je mogoče, da se zatiralci izdajajo za zatirane - včasih se jim pač zgodi, da neka njim sovražna klika ogrozi njihove uzurpirane privilegije - in zahtevajo (in izvabijo) kolektivno podporo zatiranih, da bi te privilegije ohranili.
2. Vodstvo UP FHŠ (z dekanko ali brez nje) ne upošteva temeljnega pravila univerzitetne institucije, na kateri je lahko sestavljeno zgolj iz članic in članov univerzitetnega kolegija, ki začasno opravljajo dela, za katera so jih izbrali kolegice in kolegi - in nič več. Pravkar pa sta za g. Mikolič, sicer amatersko razlagalko Zakona o delovnih razmerjih in odstavljeno zaradi že leta v oči bijoče nesposobnosti, v izdelavi status in lik levičarske trpinke, ki da jo preganjajo kruti desničarji v osebi rektorja Marušiča, saj je nekoč podpisala neko peticijo, predvsem pa se v deželah, kakršna je naša, >prijatelji< izbirajo gleda na - domnevne ali ne - sovražnike, realnost dejanj, obnašanj, dela pa ne obstaja v tej logiki ravbarjev in žandarjev. Rektorjevi posegi, čeprav so ostri in nemara celo ne brez sleherne napake, zgolj sankcionirajo obstoječe stanje in izgubijo veliko arbitrarnosti, če upoštevamo dejstvo, da so namenjeni instituciji, ki se zgolj pretvarja, da je univerzitetna, in ljudem, ki so nosilci tega pretvarjanja že s tem, da so si prisvojili moč odločanja na podlagi neznanstvenih kompetenc (točkovanj, politično-ideoloških navezav, članstva v >ekonomskih< in družinskih klientelah ali zavezništva z njimi, ki omogoča prisotnost docela neznanstvenih interesov teh klientel v univerzitetni instituciji pod krinko sodelovanja z neposrednim družbenim okoljem - a ni ostalo zgolj pri tem). Nemara pa res mislijo, da je to, kar počnejo, npr. nabiranje točk po hišnih postopkih in kriterijih, znanstveno delo? Ta domneva bi zares segla predaleč. A v tej deželi videzov je večina reči predaleč, onkraj roba rudimentarne pameti.
Rektor je z odstavitvijo in zmanjšano zaposlitvijo dosedanje dekanke prekršil tudi nenapisano, a dosledno upoštevano lokalno (>slovensko<) pravilo, ki veleva, da je za vsakogar, ki se je prek zvijačnosti, venalnosti, koruptibilnosti, nasilnosti itn. dokopal do vodilnega mesta, treba po stečaju, krahu, koncu mandata itn. najti ekvivalenten položaj, najbrž zato, da destrukcija družbe ne bi zastala.
Vodstvo UP FHŠ v >svoji< instituciji je vzpostavilo nepremostljivo segregacijo, ki se ji ni odpovedalo niti v tem trenutku, ko je menda v stiski: >Spoštovane predavateljice in predavatelji ter študentke in študenti UP FHŠ< sicer vodstvu prav pridejo, kadar je treba organizirati kak stampedo, linč (nekaj več kakor 50 >kolegialnih< podpisov članov AZ pod vodstvom Aleša Erjavca v podporo vodstvu in obsodbo - nekakšen obrekovalski lovopust - odpuščenih oz. nagnanih po končani čistki leta 2010) ali >množično podporo< (60 podpisov članov istega korpusa pod predsedovanjem iste osebe v podporo >njihovi< dekanki, ki jo sicer na vsakem koraku obrekujejo, in zoper ukrepe novega rektorja), niso pa vredni niti toliko, da bi jim vodstvo poslalo svoj >ugovor<, sicer poslan rektorju, in >Izjavo Senata UP FHŠ<, ki jo je vodstvo razposlalo politikom >v vednost< (seveda ne z namenom, da bi ti malo posočustvovali in potarnali, in niti ne zato, da bi utrdili avtonomijo fakultete), naslovilo pa na rektorja in Senat UP. Glasovalce je vodstvo najbrž oralno vendarle nekako seznanilo na 2. izredni seji AZ in jim tako otežilo razmislek.
3. Nemara je rektorjev ukrep (imenovanje osebe, ki ni članica vodstva UP FHŠ in temu vodstvu ni dobro znana - ni članica klientele, za v. d. dekana) drastičen, vsekakor pa je manj drastičen od prisilne uprave ali stečaja. Problematičen bi bil, če bi UP FHŠ bila zares univerzitetna institucija, kar pa niti od daleč ni ne po vodenju, ne po interpersonalnih odnosih, ne po kvalificiranosti učiteljev in ne po odnosu do študentov. Bržčas je ukrep posebno moteč, ker bo omogočil (jamstva seveda ni) kolikor toliko nepristransko preiskavo poslovanja dosedanjega vodstva UP FHŠ (kljub vnetemu čiščenju arhiva, ki so ga pred kratkim zaznali nekateri obiskovalci dekanata UP FHŠ, so se neodstranjeni izvodi >umaknjenih< dokumentov neogibno ohranili na več vodstvu nedosegljivih mestih). Podpiranje vodstva UP FHŠ je pravzaprav podpiranje netransparentnega vodenja in poslovanja in tistega, kar je za netransparentnostjo skrito.

Brez upanja, da bo dekanat UP FHŠ poskrbel, da bo to besedilo prišlo do članov AZ UP FHŠ, a s kancem bržčas iluzornega upanja, da utegne iz te Herschafts Dämmerung nastati kaj vsaj kolikor toliko normalnega in vsaj za silo znanstveno legitimnega (o legalnosti v nastajajočih razmerah je nesmiselno govoriti).

Drago Rotar.

V vednost:
Rektor
Nekateri leta 2010 očiščeni sodelavci UP FHŠ

V objavo:
Blog Alternativa obstaja
Blog Braco Rotar

Bivša dekanja se opira roba klifa!

Po rektorjevi razrešitvi zdaj že bivše dekanje Fakultete za humanistične študije Koper Vesne Mikolič 25.3.2012 se le ta skuša opreti še zadnje slamke na robu klifa. Njen zdrs s klifa je neizbežen, zato skuša v imenu "Akademskega zbora" in v sodelovanju z oprodami (Aleš Erjavec & Co.) rešiti svojo razgaljeno rito. Pri tem se dekanja poslužuje metod Ludvika XIV. »L'etat, c'est moi« in skuša akademskemu zboru vsiliti izjavo njene podpore in tako od svojih zaposlenih in članov akademskega zbora (AZ) pričakuje, preko "korespondenčne seje" akademskega zbora, izrazitev podpore s tem, da člani AZ obkrožijo v odgovoru, da soglašajo, ne soglašajo oziroma so vzdržani do te konkretne zadeve (spodaj prilagamo pismo, ki kroži med člani Akademskega zbora).

Sprašujemo se ali je bivša dekanja dementna, opravilno nesposobna, šizofrena ali le tako preračunljiva in podla, ko se sklicuje v svojem lastnem pismu podpore, da ji je bilo kršeno načelo zaslišanja prizadete strani, preden jo je rektor razrešil, ko se sklicuje na načelo stopnjevitosti ukrepov in na načelo sorazmernosti ukrepa, pri tem pa je še pred dvemi leti sodelovala in direktno vodila politično kadrovsko čisto na FHŠ in nobenemu od odpuščenih ni bil ponujen zagovor, ni nihče razmišljal o stopnjevitosti ukrepov in se nobeden še najmanj pa bivša dekanja ni spraševala o sorazmernosti ukrepa.

Upravičeno se lahko vprašamo, kako daleč še misli iti bivša dekanja in kdaj bo nehala posegati v dostojanstvo svojih sodelavcev in ali se zaveda, da je univerza kritično-refleksivno okolje, ki dopušča vsem sodelujočim akterjem ustvarjanje lastnih kritičnih mnenj, ki se ne ujemajo vedno z mnenjem vodstva in kdaj bo nehala vsiljevati akademikom in članom AZ že v naprej pripravljene izjave "potrjevanja podložnosti in pokornosti", ki so nastale za podporo dekanji v dekanatu fakultete? Take metode so nam znane iz časov najhujših totalitarizmov!

Upamo, da bodo akademiki na FHŠ premogli toliko razuma in razsodnosti in ne bodo podlegli tem ukrepom in bodo zavrgli predlagano izjavo, kot sprevrženo in neutemeljeno. Izjave trenutnega Študentskega sveta FHŠ v podporo bivši dekanji, ki ga vodijo študenti, ki so nastopili v funkcijo po nezakoniti s strani vodstva FHŠ vodene razrešitve prejšnje sestave Študentskega sveta FHŠ , ki se je odločno uprla kadrovskim čistkam iz leta 2009 in 2010 in je bila oster nasprotnik vodstva FHŠ, ne jemljemo resno, saj gre za študente, ki niso zmožni razsodnega racionalnega mišljenja in so od prvega dne nastopa funkcije vodljivi s strani vodstva FHŠ.

Celotni zadevi prilagamo tudi pismo rektorja in ponarejena pooblastila dekanje, ki dokazujejo, da je dekanja presegla svoje pristojnosti in da se je poslužila njej že znanih prijemov in metod še iz časov kadrovske čiste iz leta 2009 in 2010 (manipulacije, ponarejanja, prekoračenja pooblastil itd.). Rektor je v izjavi za javnost bil jasen ko pravi : "eden od razlogov za razrešitev Mikoličeve tudi zaščita dobrega imena Univerze na Primorskem in preprečitev nematerialne in materialne škode, ki bi lahko nastala zaradi zlorabe pristojnosti in podeljenih pooblastil pri poslovanju fakultete."

Še je upanje za Univerzo na Primorskem!

Alternativa Obstaja

Priloge :

Spoštovani člani in članice Akademskega zbora UP FHŠ,

vabim vas, da se udeležite korespondenčne seje Akademskega zbora, ki bo

potekala od danes, srede, 28. 3. 2012, od 13. ure,

do četrtka, 29. 3. 2012, do 18. ure.

Dnevni red:

1. Izjava Akademskega zbora UP FHŠ ob razrešitvi dekanje s strani rektorja.

V prilogi vam pošiljamo izjavo, ki bi jo sprejeli kot Akademski zbor UP FHŠ v zvezi z razrešitvijo dekanje s strani rektorja. Pojasnila na obtožbe, navedene v odločbi, je dekanja obrazložila na 2. izredni seji Akademskega zbora UP FHŠ.

Prosimo, da spodaj s podčrtanjem označite svoje soglasje ali nesoglasje z izjavo in posredujete elektronsko sporočilo nazaj na naslov dekanat@fhs.upr.si v času trajanja korespondenčne seje Akademskega zbora UP FHŠ.

Lepo vas pozdravljam,

prof. dr. Aleš Erjavec,

predsednik Akademskega zbora UP FHŠ

SOGLAŠAM

NE SOGLAŠAM

VZDRŽAN SEM

z izjavo Akademskega zbora UP FHŠ ob razrešitvi dekanje s strani rektorja.

IZJAVA AKADEMSKEGA ZBORA UP FHŠ OB RAZREŠITVI DEKANA FAKULTETE

1. Akademski zbor UP FHŠ želi s to izjavo zaščititi avtonomijo članice in funkcijo dekana članice. S pričujočo razrešitvijo se uvaja nevaren precedens v odnosu med rektoratom in članico, saj je unikum tako na nivoju UP kakor tudi v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Opozarjamo, da je v kratkem mandatu rektorja, po poseganju rektorja v redne procedure oblikovanja vodstva na drugi članici, to že drugi tovrstni izredni ukrep.

2. Odločbo o razrešitvi in odvzemu pooblastila dekanu odločno zavračamo, ker so bili ob njenem sprejemanju kršeni najosnovnejši proceduralni standardi, ki bi ji zagotovili legitimnost:

a) kršeno je bilo načelo zaslišanja prizadete strani (audiatur et altera pars). Le če bi rektor od dekanje zahteval pojasnila v zvezi z navedenimi očitki, bi vzpostavil pogoje, v katerih se relevantna dejstva objektivno ugotovijo;

b) kršeno je bilo načelo stopnjevitosti ukrepov. Če bi rektor po ustrezno raziskani situaciji vseeno presodil, da je potrebno ukrepati, bi moral uporabiti najprej milejše ukrepe, zlasti pa bi moral postaviti rok za odpravo domnevnih nepravilnosti;

c) kršeno je bilo načelo sorazmernosti ukrepa. Razrešitev in odvzem pooblastila je ekstremni ukrep, ki je povsem neprimeren v razmerah, ko spričo radikalnega zmanjševanja sredstev članici vodstvo objektivno ni imelo možnosti za celostno finančno sanacijo. Neprimernost ukrepa je razvidna tudi ob okoliščini, da je oblikovanje strategij za izhod iz situacije v polnem teku. Za ta prizadevanja vodstva je rektor vedel, saj se je ravno zaradi tega nameraval udeležiti predstojniškega kolegija in senata UP FHŠ naslednji teden. Nesorazmernost ukrepa je razvidna tudi iz okoliščine, da je bil uporabljen tik pred rednim iztekom dekanjinega mandata, ko bi se po redni poti izoblikovalo novo vodstvo fakultete.

Akademski zbor UP FHŠ nima niti ustreznih podatkov niti pristojnosti, da bi se vsebinsko opredeljeval do očitkov dekanji. Toda neomajno mora vztrajati na formalni korektnosti in legitimnosti posegov v strukturo fakultete. Ta odločba ne zadeva le konkretne osebe, pač pa tudi simbolno mesto fakultetne avtonomije in njeno akademsko dostojanstvo.

3. Akademski zbor UP FHŠ od rektorja Univerze na Primorskem zahteva, da v roku treh dni pojasni in prekliče sprejeto odločitev. V nasprotnem primeru bomo uporabili vse instrumente za presojo odgovornosti rektorja za uporabo takšnega ukrepa proti članici.

4. Akademski zbor UP FHŠ s to izjavo poziva tudi druge članice UP, da podvzamejo ukrepe za zaščito svoje avtonomije, ki ob vpeljavi take rektorjeve prakse ni več samoumevna.

5. Akademski zbor UP FHŠ poziva rektorja UP, da kot odgovorna oseba UP in v skladu s svojimi pristojnostmi in obveznostmi ter ob upoštevanju večletnega težavnega položaja UP FHŠ ukrepa na tak način, ki bo članici pomagal prebroditi finančne težave.

6. Akademski zbor UP FHŠ opozarja, da je rektor Univerze na Primorskem z izvedenim ukrepom škodil ugledu Univerze na Primorskem in okrnil njeno akademsko celovitost.

Akademski zbor UP FHŠ, v Kopru, 28. marca 2012

Poslano :

		dekanat@fhs.upr.si
Kp:		gorazd.bajc@fhs.upr.si, sandra.basic.hrvatin@fhs.upr.si, valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si, milan.bufon@fhs.upr.si, rada.cossutta@fhs.upr.si, neva.cebron@fhs.upr.si, lucija.cok@fhs.upr.si, darko.darovec@fhs.upr.si, goran.filipi@fhs.upr.si, matej.gabrovec@fhs.upr.si, anton.gosar@fhs.upr.si, mitja.gustin@fhs.upr.si, aleksej.kalc@fhs.upr.si, simon.kerma@fhs.upr.si, borut.klabjan@fhs.upr.si, vlado.kotnik@fhs.upr.si, gregor.kovacic@fhs.upr.si, kristof.jacek.kozak@fhs.upr.si, karmen.medica@fhs.upr.si, darja.mihelic@fhs.upr.si, vesna.mikolic@fhs.upr.si, helena.motoh@fhs.upr.si, aleksander.panjek@fhs.upr.si, egon.pelikan@fhs.upr.si, joze.pirjevec@fhs.upr.si, rado.pisot@fhs.upr.si, marjan.ravbar@fhs.upr.si, drago.rotar@fhs.upr.si, irena.rozman@fhs.upr.si, masa.sakara@fhs.upr.si, mateja.sedmak@fhs.upr.si, peter.sekloca@fhs.upr.si, sonja.starc@fhs.upr.si, andrej.studen@fhs.upr.si, rok.svetlic@fhs.upr.si, lenart.skof@fhs.upr.si, alenka.svab@fhs.upr.si, mojca.tercelj@fhs.upr.si, polona.tratnik@fhs.upr.si, andraz.tersek@fhs.upr.si, samo.uhan@fhs.upr.si, tomislav.vignjevic@fhs.upr.si, jonatan.vinkler@fhs.upr.si, marta.verginella@fhs.upr.si, barbara.zorman@fhs.upr.si, nives.zudic.antonic@fhs.upr.si, paula.zupanc@fhs.upr.si, ernest.zenko@fhs.upr.si, salvator.zitko@zrs.upr.si

RAZREŠENA DEKANJA UP FHŠ Vesna Mikolič!

Rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič je včeraj, 25.3.2012 razrešil dekanjo Fakultete za humanistične študije Koper Vesno Mikolič.
Kot navaja spletna stran Dnevnik.si, je bil "eden od razlogov za razrešitev Mikoličeve tudi zaščita dobrega imena Univerze na Primorskem in preprečitev nematerialne in materialne škode, ki bi lahko nastala zaradi zlorabe pristojnosti in podeljenih pooblastil pri poslovanju fakultete." (http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042519280)

Pozdravljamo rektorjevo odločitev. Spomnimo, da je bila nekdanja dekanja Vesna glavna akterka v kadrovski čistki na Fakulteti za humanistične študije Koper v letih 2009 in 2010, ko se je ekipa vodstva fakultete iz t.i. poslovnih razlogov znebila najmanj 5 profesorjev, profesoric, asistentk in asistentov (Igorja Ž. Žagarja, Taje Kramberger, Sabine Ž. Žagar, Tomaža Gregorca, Eve Brajkovič, pa tudi nekaterih drugih, ki se niso želeli izpostavljati), ki so odlično sodelovali s študenti in niso bili pripravljeni poslušno igrati osle v izkoriščevalski igri vodstva fakultete, v letu 2011 pa se na vse pretege trudila znebiti tudi izr. prof. dr. Braca Rotarja, obenem pa že vse od odpustitve oz. "nepodaljšanja pogodb" redno in vneto omenjene profesorje/ice in asistentke/ke obrekovala in rovarila proti njim v vsej akademski srenji v Sloveniji in po svetu. Kot smo ugotovili že pred dvema letoma, je bila Vesna Mikolič ena najbolj zaslužnih za omajanje ugleda Fakultete za humanistične študije Koper, s tem pa tudi Univerze na Primorskem nasploh.

Vsled tega je njena odstavitev pravzaprav edina možna in pravilna poteza, ki jo je rektor lahko in moral povleči, da bi zaščitil primorsko univerzo.

Tovariški pozdrav!
ekipa Alternative obstaja

Več o kadrovski čistki na FHŠ na povezavi:
http://resimouniverzo.blogspot.com/



Razgaljena V.Mükolitsch

ZA!

MALO REFERENDUMSKE KAMPANJE

Namenjeno vsem tistim, ki želite glasovati v nedeljo proti :

"Če lahko svojemu otroku obrazložite, da je sv. Duh brezmadežno oplodil trinajstletno Marijo, ki se je potem poročila z veliko starejšim Jožefom, rodila Jezusa, ki je človek in hkrati božji sin in je po bičanju in mučenju umrl na križu in potem tretji dan vstal od mrtvih ter na koncu odšel s telesom v nebesa, potem lahko tudi razložite, da se včasih zgodi, da se zaljubita osebi ISTEGA SPOLA IN IMATA SKUPAJ OTROKA."

REPRESIJA POLICIJE IN NOVE VLADE!!!

Aretacije državljanov!

Pred hišo Vaskrsićev, ki so jim zaradi 124 EUR rubili hišo, policija izvaja aretacije nad nedolžnimi državljani in državljankami, ki so želeli družino in njihovo imetje zaščititi in so postavili živi zid!
Slovenija od kod lepote tvoje...

Policija izvaja represijo nad nedolžnimi ljudmi!!!

JANŠA PREKO GORENAKA PLASTIČNO PONAZARJA, KAKO BO IZGLEDALA NAŠA BLIŽNJA PRIHODNOST!

Napad na aktiviste in aktivistke pred Vaskrsićevo hišo je napad na vse prebivalce in prebivalke Slovenije!

Represije NE BOMO DOVOLILI! Temveč se bomo organizirali in BRANILI!










Avtor fotografij Miro Majcen

Zategovanje našega pasa in vratu (ECB, EK, MMF)

Osmega marca se v Sloveniji nahaja delegacija Troike (Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada). Njen obisk zagotovo ni vljudnostne narave, ampak je namenjen utrjevanju dogme zategovanja pasov. Politike, ki jih evropske in nacionalne politične elite pod taktirko finančnih institucij in korporacij vsiljujejo povsod po Evropi. Četudi je jasno, da vodijo v recesijo, brezposelnost, brezperspektivnost, krajo prihodnosti.

Obisk Troike sovpada z napovedmi nove slovenske vlade, da bo ne glede na ceno račun za krizo izstavila tistim, ki je nismo povzročili, pri čemer napoveduje drastično znižanje delavskih in socialnih pravic ter nadaljnjo demontiranje sistemov javne blaginje. S predstavniki vlade bodo planirali zaostritev politik zategovanja pasov, medtem ko na Centrih za socialno delo zaradi politik prejšnje vlade, ki so prav tako sledile neoliberalni dogmi, doživljamo pravo dramo razgradnje socialne države. Delegacija Troike bo v Ljubljani dober teden po tem, ko je ECB že drugič obdarila banke z izjemno ugodnimi krediti po 1% obrestni meri za obdobje treh let. Medtem ko banke tudi v Sloveniji zaradi špekulativnih razlogov sedijo na praznih stanovanjih. In ko povsod po Evropi in še zlasti na ti. periferiji zaradi špekulativnih napadov bank in finančnih trgov na sposobnost držav, da financirajo javni dolg, jemljejo javne storitve, kot so brezplačno šolstvo in zdravstvo, in potiskajo velike dele prebivalstva v revščino in brezperspektivnost.

Obisk Troike v Sloveniji bo zarotniško srečanje predstavnikov institucij, ki v interesu bank vsiljujejo politike zategovanja pasov, nagrajujejo krivce za krizo in kaznujejo njene žrtve, kar je mogoče le s suspenzom demokracije in širjenjem ozračja strahu in negotovosti. Predlagamo, da to zarotniško srečanje, ki bo 8. marca v Ljubljani, pričakamo z veliko demokratično skupščino proti Troiki, proti zategovanju pasov, za Evropo ljudi in ne bank, ki bo v sredo, 7. marca ob 18. uri na trgu pred Ljubljansko borzo in z akcijami blokade bank v četrtek 8. marca z zborom pred Bojzo ob 14. uri. S skupščino in akcijami blokade začenjamo evropsko in globalno mobilizacijo, ki bo dosegla vrhunec med 12. in 15. majem z globalnimi dnevi akcij in z blokado ECB in sedežev bank v Frankfurtu med 17. in 19. majem.

Premagajmo strah in zgradimo resnično demokracijo!

#15o

www.15o.si

www.njetwork.org

"PROTEST PROTI ODPOVEDI" - sporočilo SŽPD medijem

SINDIKAT ŽERJAVISTOV P.D. - LUKA KOPER

Spoštovani predstavniki medijev,

v Luki Koper se nadaljajuje represija delodajalca nad delavci.

Predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških dejavnosti Predrag Topič je dobil, prepričani smo, nezakonito odpoved delovnega razmerja.
Zagotovo vemo, da nikoli ni bil opozorjen, da bi kakorkoli kršil pogodbo o zaposlitvi, brez tega pa se odpoved ne dobi kar tako.
Odpoved predsedniku sindikata je dejanje vezano na poletne dogodke v Luki.
Idejni in dejanski vodja kampanje proti vsem delavskem gibanjem v Luki je namestnik predsednika uprave T.M. Jamnik. Močno sumimo (slišali smo), da je on tisti, ki je IPS podjetju Nedjo d.o.o. napovedal prekinitev pogodbe z Luko, če ta ne zatre sindikata (največ članov SIPS je iz vrst Nedjo d.o.o.).
Kako preprosto je sprožiti napad na sindikat, kjer je večina delavcev brezpravnih migrantov. Nobenega rizika za delodajalca ni. Tudi če Topič v sodnem postopku dokaže, da je odpoved bila nezakonita, bo za sindikat (SIPS) verjetno prepozno, saj so člani sindikata pod vsakodnevnim pritiskom in grožnjami delodajalca, zato se bodo verjetno prisiljeni izčlaniti.

Vsi ostali v Luki delujoči sindikati smo zgroženi nad zadnjim dejanjem delodajalske zarote. Enako tudi aktivistične organizacije, ki so podpirale poletne proteste v Luki - IWW, Alternativa obstaja, Federacija za anarhistično organiziranje itn.
Tako Sindikat žerjavistov Luke Koper kot Sindikat izvajalcev pristaniških dejavnosti, predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in prej omenjeni aktivisti bomo zato jutri sodelovali na pohodu od uprave Luke Koper do odv. pisarne Cek na Vojkovem nabrežju 23 v Kopru, kamor gre Topič zagovor pred dokončno odpovedjo. Zbirali se bomo od 9:00 do 9:30 pred upravo družbe, potem pa skupaj odšli na zagovor Topiča.

Vas, predstavnike medijev vabimo, da pridete in poročate javnosti o sramotnem dogajanju v Luki.

Torej jutri, v ponedeljek, 30. jan, 2012, ob 9h pred Luko ali ob 10h na Vojkovem nabrežju 23, odv. pisarna Cek.

Lep pozdrav,

v imenu SŽPD

Mladen Jovičič
član IO SŽPD.

PETICIJA PROTI NEZAKONITI IZREDNI ODPOVEDI PREDRAGU TOPIĆU, PREDSEDNIKU SINDIKATA IPS v LUKI KOPER d.d.

PETICIJA PROTI NEZAKONITI IZREDNI ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA PREDRAGU TOPIĆU, PREDSEDNIKU SIPS-SINDIKATA IZVAJALCEV PRISTANIŠKIH STORITEV V LUKI KOPER D.D., S STRANI PODIZVAJALSKEGA PODJETJA NEDJO D.O.O.

Zastopnike družbe Nedjo d.o.o. pozivamo k prenehanju kriminaliziranja legitimnega delovanja predsednika Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predraga Topića in vse bralke in bralce, komilitone in komilitonke vabimo, da na spodnji povezavi podpišete peticijo.

PETICIJA

Obrazložitev:
Predrag Topić, predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper (SIPS), je pred nekaj dnevi od pooblaščenega odvetnika svojega delodajalca – podjetja Nedjo d.o.o. – prejel vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mu očita, da je dvakrat predčasno zapustil delovno mesto, da ni pravočasno opravil zdravniškega pregleda in da se brez pojasnila deset dni ni pojavil na delu, z drugimi besedami – da je odšel na desetdnevni neodobren dopust.

Vsak, ki vsaj malo pozna poslovanje podpogodbenih podjetij v Luki Koper d.d., dobro ve, da delavci, ki delajo za ta podjetja, nimajo nobenega urnika, da o tem, kdaj in koliko ur bodo delali naslednji dan, izvedo v najboljšem primeru dan prej, v najslabšem pa šele na dan, ko morajo na delo. To so pravzaprav delavci na klic, vedno morajo biti na razpolago in njihovo življenje izven dela v pristanišču je popolnoma podrejeno volji njihovih delodajalcev (t.i. gazd). Pisnih odobritev za letne dopuste delavci nikoli ne dobijo, vsi dogovori se vedno sklepajo zgolj na ustni osnovi, zato delodajalec očitek o neodobrenem dopustu zlahka sfabricira. Enako delavci ne prejemajo nobenih odločb niti plačil za opravljene nadure, podaljšanje delovnih izmen itd.

Vse to so bili, poleg nesramno nizkega plačila, neplačevanja nadur in kakršnihkoli dodatkov (delo ponoči, delo ob nedeljah in praznikih), že omenjene slabe organizacije dela in nepreglednega poslovanja (od izplačil plač brez plačilnih list, finančnih goljufij z izplačevanjem dela plače na roko, do neobstoječih ali fiktivnih delovnih pogodb), tudi ključni razlogi za avgustovsko stavko delavcev IPS pred Luko Koper. Predrag Topić se je kot eden od pobudnikov in ustanoviteljev sindikata IPS ter njegov predsednik ključno izpostavil v boju za spoštovanje osnovnih delavskih in človekovih pravic v Luki Koper in v podpogodbenih podjetjih IPS. Kljub temu, da so se lastniki oz. zastopniki podpogodbenih podjetij skupaj z upravo Luke Koper d.d. ob koncu avgustovskega spontanega upora zavezali, da bodo v tridesetih dneh po stavki poiskali skupno rešitev za izboljšanje klavrne organizacije in slabih pogojev dela ter mizernega plačila delavcem IPS in da bodo podjetja, ki delujejo na področju koprskega pristanišča, pričela spoštovati delovno-pravno zakonodajo, se danes, po skoraj šestih mesecih od stavke, nič od obljubljenega še ni uresničilo.

Še več, na številnih pogajanjih med predstavniki sindikata, predstavniki podpogodbenih podjetij in uprave Luke Koper, sta zadnji dve strani nenehno zgolj zavlačevali in se sprenevedali ter popolnoma onemogočili doseganje kakršnegakoli napredka v iskanju kompromisa. Njuno sovražno delovanje se v teh dneh nadaljuje z izredno odpovedjo sindikalistu oz. predsedniku sindikata, ki bi kot najbolj izpostavljen v sindikalnem boju tako ali tako moral uživati imuniteto. Delodajalec mu očita kršitve, ki se zaradi nepreglednega delovanja podjetja številnim delavcem brez njihove krivde pravzaprav dogajajo vsak dan – delodajalci z njimi razpolagajo kot da so predmeti, ne pa ljudje, za delovne urnike ne izdajajo nobenih odločb, prav tako ne za izrabo letnega dopusta. Poleg tega veliko delavcev nikoli ne prejme pogodbe o delu, če pa jo že (zaradi podaljšanja delovne vize npr.), je ta povsem fiktivna in njenih določb nikoli ne upoštevajo. V primeru, da se delavec takemu ravnanju upre, mu delodajalec grozi z odpovedjo.

Zaradi strahu, da bodo ostali brez dela, delavci pristajajo na tako ravnanje. Vendar k sreči ne vsi. Predrag Topić je eden izmed tistih, ki se je takemu ravnanju uprl. Po devetih letih dela v koprskem pristanišču mu zaradi tega zdaj grozi, da bo ostal povsem brez dela, še več – da bo dobil prepoved dela v koprskem pristanišču nasploh, podjetje Nedjo d.o.o., hkrati z njim pa tudi uprava Luke Koper, pa se bi tako znebila pomembnega trna v peti. Poskus izredne odpovedi delovnega razmerja med Predragom Topićem in podjetjem Nedjo d.o.o. je zato potrebno razumeti kot napad na sindikalno organiziranje nasploh, napad na boj za delavske pravice in napad na institucijo sindikalnega zaupnika, ki mora v vsaki civilizirani družbi biti po zakonu zaščitena pred tovrstnimi podlimi izvajanji. Dejansko pa gre tudi za frontalni napad na pravno državo, kar bi po dolžnosti moral preganjati javni tožilec RS, in za kršenje odvetniške etike (z uveljavljanjem nezakonitih odločb), s čimer bi se morala resno ukvarjati odvetniška zbornica.

Zato Predragu Topiću, predsedniku sindikata IPS in sindikalnemu zaupniku delavcev v podjetju Nedjo d.o.o. s podpisom te peticije izrekam popolno podporo, obenem pa ostro protestiram proti grobim kršenjem delovno-pravne zakonodaje v podpogodbenih podjetjih IPS ter proti gonji in poskusom diskreditacije sindikalistov nasploh.

V Kopru, 28. januar 2012


Alternativa obstaja

Luka Koper: v pričakovanju gospodarjenja

Stavka luških žerjavistov in "nevidnih delavcev" je v Sloveniji prelomni dogodek, saj naj bi razprostrl kopreno nam vsiljenega prepričanja, da naj bi bili kategoriji gospodarjenje in menedžment komplementarni. Dejansko pa naj bi si bili po svoji vsebini skorajda nasprotujoči. Gospodarjenje povečuje dobrobit posameznikov, organizacij in države v celoti. Gospodarski osebki prevzemajo tveganje in odgovornost za svoje premoženje, odločitve in dejanja, zato je pri njih sledenje kakovosti ključnega pomena. Menedžment se praviloma dokazuje s povečanjem količinskega obsega, na osnovi katerega si menedžerji prednostno delijo rezultate, ki izhajajo iz proizvodnih sredstev, ki jih praviloma nenadzorovano upravljajo, in v glavnem ne odgovarjajo.

V koprskem pristanišču so menedžerji s pomočjo politikov in vplivne birokracije omrežili ključne pristaniške dejavnosti s pripadajočo tehnično in tehnološko opremljenostjo v delniško družbo Luka Koper, ki so jo še pravno "zasidrali" v pomorskem zakoniku. Tako je bilo "zakonsko" postavljeno veliko zajetje uresničevanja interesov posameznih skupin, in to še v pogojih naravnega monopola. Da je trditev nesporna, potrjujeta poročilo Urada za preprečevanje korupcije iz leta 2003 in konsolidirano PricewaterhouseCoopersovo poročilo posebne revizije Luke Koper iz leta 2010. Spomnimo se tudi prodaje Banke Koper italijanskemu kupcu in vprašajmo se, v kakšne namene je Luka Koper, d. d., namenila eno tretjino izkupička. Vprašajmo se, koliko je Luko Koper, d. d., in s tem narodno gospodarstvo stal prevzem tržaškega kontejnerskega terminala, da bi se po pičlih treh letih umaknila iz Trsta. Enako vprašljive so tudi investicije v kopenske terminale. Ob vseh naštetih odklonih nam je vlada še predstavila "reševalca" "težav" v osebi Hartmuta Mehdorna, ki je predlagal ustanovitev holdinga iz najobetavnejših Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic (brez njene gospodarsko problematične infrastrukture) itd.

Iz navedb ni težko prepoznati gospodarskega propadanja družbe Luke Koper, d. d., in posledično osiromašenja narodnega gospodarstva. Najprej bi lahko opazili bogatenje menedžerskega sloja in njegovih botrov na račun Luke Koper, njenega okolja in narodnega gospodarstva. Prepletali so se ali sledili izrazitejši procesi finančnega izčrpavanja vse do stopnje negativnega poslovnega izida. To pa naj bi bil pravi trenutek za prepričevanje tistih, ki morajo biti prepričani, o nuji strateškega partnerja z namenom povzdigniti v holding povezano Luko Koper v pomembnega igralca na jugovzhodnem trgu. Tako lahko kot sklepno dejanje pričakujemo zagovarjanje prodaje in pozneje prodajo Luke Koper, d. d., s pretvezo, da je država slab gospodar.

Poznavalci pristaniške dejavnosti smo že pred več kot desetletjem utemeljeno dvomili o uspešnem poslovanju Luke Koper, d. d., kot rezultatu strokovnega dela in odličnega upravljanja. Zato smo vztrajno zahtevali reorganizacijo koprskega pristaniškega sistema in ustanovitev pristaniške oblasti po vzoru gospodarja. Koprski pristaniški sistem naj bi upravljala pristaniška skupnost, kar bi zagotavljalo transparentno poslovanje vseh osebkov v sistemu. Že dolgo je namreč bilo jasno, da menedžment Luke Koper, d. d., ni sprejemal le tveganih poslovnih odločitev, temveč napačne (in domnevno celo nezakonite). Danes pa bi lahko trdili, da je menedžment v pogojih sistematičnih in sistemskih korupcijskih dejanj, klientelizma in korporativizma sprejemal sovražne poslovne odločitve, ki so škodile poslovanju družbe in so trajno zmanjševale njeno premoženje, ter s tem posledično osiromašil državljanke in državljane in narodno gospodarstvo kot celoto.

Ravno pristaniški delavci in posebej žerjavisti so tisti, ki najbolj poznajo pristaniški proces dela in ki opazijo oziroma na lastni koži čutijo odklone v poslovanju. V koprskem pristanišču pa imajo delavci dodatno vgrajeno zavedanje, da so oni vlagali v izgradnjo pristanišča (nasprotno od zasebnega kapitala na zahodu in državnega kapitala na vzhodu), in odgovornost, da še dodatno oplemenitenega predajo bodočim generacijam. Zato so delavci še posebej v napoto menedžerjem pri uresničevanju njihovih pogoltnih namenov. Menedžment si prizadeva zmanjševati število redno zaposlenih delavcev in raje zaposluje "nevidne delavce", ki se po definiciji ne bodo upirali, poleg tega pa lahko na njihov račun še dodatno zasluži. Za nameček menedžment očita delavcem zahtevo po poštenem plačilu za ustvarjeno dodano vrednostjo, medtem ko si sam deli lepe denarce za razvrednotenje družbe.

Stavka pristaniških žerjavistov in "nevidnih delavcev" opozarja vse nas državljanke in državljane Slovenije, da moramo dosledno spremljati vsa gospodarsko-politična dogajanja, da bi preprečili nadaljevanje našega obubožanja, in da moramo biti nepopustljivi pri zahtevi za neposredno odločanje in posledično gospodarjenje, da bi prestregli korupcijska dejanja, klientelizem in korporativizem.

Doc. dr. Majda Prijon upokojena visokošolska predavateljica na FPP


Vir fotografije: finance.si

PODPORA DELAVCEM ELEKTRO PRIMORSKA!

V Civilni iniciativi Alternativa Obstaja izrekamo popolno podporo delavcem Elektro Primorska, ki zahtevajo izplačilo s Kolektivno pogodbo določene 13.plače (božičnice).

Z gnusom spremljamo napade tako medijev, kot tudi uprave podjetja in nadzornega sveta na delavce Elektro Primorska, ki zahtevajo samo tisto, kar so si sami priborili v sindikalnem boju s Kolektivno pogodbo. Medtem, ko uprava podjetja in nadzorni svet razmišljajo o tožbi za ugotovitev nezakonitosti stavke, opozarjamo tako delodajalce, kot tudi širšo slovensko javnost, da se v naši deželi vedno bolj pogosto omejuje ustavna pravica do stavke (77.člen ustave jasno govori: »Delavci imajo pravico do stavke.« ) in da delavci na to ne bomo pristali! Že med stavko v Luki Koper so delavcem omejevali ustavno pravico do stavke in grozili sindikalistom, da bodo prejeli izredne odpovedi, sedaj pa se ta praksa očitno nadaljuje.

Ponavljamo besede sindikalistov, da so: »delavci tisti, ki nosijo razvoj in uspešnost podjetja«, zato je želja uprave po omejevanju stavke delavcev, kršenju Kolektivne pogodbe in ne izplačilu dogovorjene višine 13. plače jasen pokazatelj, da se tako uprava podjetja, kot tudi nadzorni svet, želijo posluževati nezakonitih in protiustavnih ukrepov, ne spoštujejo dogovorov, ki so bili izborjeni v prejšnjih letih in tako škodijo vsem zaposlenim in tudi ugledu družbe.


Vir: STA

Ne pristajamo na argumentacijo, da si v trenutnih »kriznih časih« delavci ne zaslužijo izplačila dogovorjene 13. plače in da v večini podjetij po Sloveniji delavci ne dobijo niti plač, kaj šele 13. plače, saj je to argumentacija delodajalcev in vladajoče elite, ki nas prepričuje, da moramo biti zadovoljni s kakršnimikoli drobtinicami, ki nam jih ponujajo, saj je ogromno ljudi brezposelnih in delajo za manjše plačilo od nas, oziroma niti ne prejemajo plač. Potemtakem nam delodajalci ne rabijo dati niti 100 EUR plače, saj na Kitajskem in v Indiji delavci delajo celo za manjše plače in so s tem zadovoljni.

Kam pa se stekajo ogromni dobički elektro podjetij, glede na ceno električne energije, če si delavci niso zaslužili niti tistega, kar jim po Kolektivni pogodbi pripada?

PRAVICE SO IZBORJENE IN NE PODELJENE!

Alternativa Obstaja

BOJKOTIRAJMO PARLAMENTARNE VOLITVE!

in okrepimo sindikalizem!

V Civilni iniciativi Alternativa Obstaja pozivamo vse državljane in državljanke k bojkotu parlamentarnih volitev, saj le te predstavljajo antitezo demokraciji in ohranjajo utečene kapitalistične ekonomske proizvodne odnose, razmere in razmerja v družbi ter legitimirajo vertikalne hierarhične politične odnose, oblast in državo ter prenašajo politično odločanje na »izbrano« elito s čimer prenehamo govoriti o demokraciji (iz gr. »demos-kratos«) - vladavini ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo. Oblast in odločanje tako postane nekaj, kar je posest vladajočega razreda, ki so mu na voljo vsi državni (ideološki in represivni) aparati – preko njih lahko le-ta (razred namreč) uresniči svoj razredni cilj, izkoristi proletariat, akumulira presežno vrednost in s tem dominira/hegemonizira določeno družbeno polje.

Že to, da ne nagovarjamo vseh prebivalcev države v kateri živimo in naslavljamo samo državljane in državljanke in ne tudi migrantskih delavcev, ki tukaj živijo že leta, študentov na izmenjavi, ki že več let bivajo pri nas, posameznike in posameznice državljane drugih držav, ki so pri nas našli svoj košček prostora pod soncem, kaže na to, da živimo v diskriminatornem okolju, kjer se ljudi ločuje po načelu umetno sproducirane državne listine (državljanstva), ki posameznikom podeljuje pravico do udeležbe na cirkusu »navidezne« demokracije.




Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane!

Parlamentarnim strankam, listam in gibanjem nikakor ne moremo in ne smemo zaupati. Parlamentarna (anti)demokracija je iztrošena in se je vedno izkazala za neuporabno in antidemokratično oziroma je vedno reproducirala boj za oblast in oblast samo, medtem ko se mi zavzemamo za popolno ukinitev oblastnih struktur. Posmeznik ne more vstopiti v parlamentarni boj, če nima za seboj močnega kapitalskega zaledja, v čigar interesu deluje ves svoj mandat. Zato nas ti ljudje ne morejo predstavljati in zastopati. Ti ljudje predstavljajo samo svoje kapitalistične barone iz ozadja. Zaman tudi iščemo poštenega politika, saj tak ne obstaja. Tudi, če je kakšen kdaj obstajal, se je znotraj parlamentarnega sistema spremenil, prilagodil in preobrazil, saj mora delovati po načelih svoje stranke, svojih baronov, ali pa pod pritiskom zunanjih kapitalističnih institucij (MMF, OECD, WB, ECB, WTO). Prevelik politični vpliv in moč odločanja skoncentrirana v nekaj posameznikih, spremeni te posameznike v sebične kleptomane in iz njih izvleče najbolj ostudne in oportunistične človeške lastnosti, saj se morajo v lobističnih igricah in vplivih raznih političnih in ekonomskih interesnih skupin, nenehno prilagajati in sprejemati kompromise s še tako nasprotnimi strankami, oziroma s še tako nasprotujočimi idejami in stališči. Poleg navedenega, pa ne gre spregledati dejstva, da izbrani poslanci v izbranem štiriletnem mandatu ne odgovarjajo nikomur, omogočena jim je celo imuniteta pred sodnim pregonom, kar pomeni, da se nad izbrano politično elito ne izvaja nikakršen nadzor s strani ljudi, ki so te poslance izbrali, oziroma lahko »izbranci« po mili volji spreminjajo dane predvolilne obljube in svoj volilni program brez kakršnihkoli posledic.

Slovenska strankokracija

Slovenska zakonodaja še dodatno priliva olje v ogenj antidemokratičnosti parlamentarne demokarcije, saj imamo v veljavi volilni sistem, v katerem kandidati in kandidatke za poslance in poslanke iz določenih volilnih okrajev, kljub morebitnemu velikemu številu glasov volilcev namenjenih tem kandidatom, niso izbrani v parlament, saj se poslance izbira po zapletenem strankarskem ključu, po katerem se izbere strankarsko najbolj primerne in poslušne kadre, ki se uvrstijo najvišje na prednostnih listah posameznih strank. Таko ne obstaja niti teoretična možnost, da bi lahko ljudje izbrali potencialno »poštenega« človeka, poslanca, ki mu zaupajo in bi mu zaupali »navidezno« predstavljanje njihovih interesov v parlamentu.

Tudi na prihajajočih parlamentarnih volitvah vse naše politične stranke ponujajo v svojih političnih programih pod krinko reševanja države iz finančne krize, najradikalnejše neoliberalne reforme pokojninskega sistema, zdravstva, zakona o delovnih razmerjih, javnega sektorja in privatizacijo najboljših državnih nekoč družbenih podjetij. Vse do zdaj smo se prebivalci in prebivalke Slovenije še pravočasno uprli vsem napovedanim reformam (pokojninska, malo delo, zdravstvena reforma), toda sledijo nam temačni časi, saj se nam na teh volitvah obetajo krvoločni neoliberalni težkokategorniki. Od najhujše neoliberalne različice, ki jo prepoznamo v Virantovi listi, do klerofašistične neoliberalne različice po meri avtoritativnega Janeza Janše in kapitalističnega magnata Zorana Jankovića in njegove liste, ki bo pod pretvezo šarma, karizme in partizanskih zgodbic zadala ljudem najhujši možni udarec in jih potisnila na prag revščine. O vlogi in pomenu strank kot so LDS, SD in ZARES ne bomo zgubljali preveč besed, saj so se ljudje že sami lahko prepričali o njihovih podlih načrtih in krajah družbenega imetja in načrtih krčenja socialnih pravic, da o populističnih strankah kot so SNS, Nsi ali DESUS niti ne govorimo. Identificirajte in prepoznajte ljudi, stranke in liste, ki vam prodajajo reforme in kratenje socialnih pravic. To so naši razredni sovražniki, ne glede na to, kako radi imajo Josipa Broza Tita, partizane, domobrance, ali so samo za heteroseksualne ali tudi za homoseksualne družine, ali podpirajo izgradnjo džamije ali ne in kakšno je njihovo mnenje do priseljencev. Ne pustite se zavesti!

Model prave demokracije je neposredna demokracija

Zavzemamo se za neposredno participativno direktno demokracijo in direktno akcijo tako na političnem kot tudi na ekonomskem polju.

Potrebno je vedeti, da je edino tisti model odločanja, ki vsakemu posamezniku in posameznici daje v roke moč odločanja - demokratičen model odločanja. Vsak prenos odločanja na poslance, predsednike, svetnike, župane, kralje, fevdalce, šefe, direktorje, klerike ali akademike, odpravlja demokracijo in uveljavlja nedemokratične/hierarhične modele odločanja v političnem, akademskem ali ekonomskem polju. Tako so tudi referendumi in novejše ideje internetnih glasovanj, le podaljški liberalnega parlamentarizma z »navidezno« demokracijo, čeprav jim je treba priznati večjo demokratičnost od same parlamentarne demokracije, saj reproducirajo in legitimirajo obstoječi politični razred, ki sam določa teme in vprašanja glasovanj, ne vključi v tovrstna glasovanja vseh družbenih skupin prebivalstva in rezultati glasovanj nikakor niso zavezujoči za politično elito, zato v veliko primerih ne upoštevajo izglasovane volje ljudstva.

Skupščine in plenumi, kjer se odloča s konsenzom in delovanje preko delovnih skupin, kjer ima vsak posameznik in posameznica pravico besede in glasa, so tista oblika demokracija, ki bi se morala uvesti v vse organizacije proizvodnje in v vse skupnosti. Večina podjetij se še vedno upravlja hierarhično, korporativno, fašistično, z vodilnim managarjem/diktatorjem na čelu in željo po pokorni in na sužnjelastniških izkoriščevalskih odnosih temelječi delovni sili, kar posledično zapira prostor za dialog, izmenjavo mnenj in demokracijo. Zato je potrebno preoblikovati vse ekonomske organizacije proizvodnje in vse naše lokalne skupnosti, četrti, fakultete in univerze na način samoupravljanja, kjer bi se na skupščinah in plenumih, neposredno kolektivno odločalo o vseh perečih vprašanjih in kjer bi se na pravičen in enakopraven način prerazporejal presežek dela, kar bi rešilo najbolj pereč problem današnjega časa in to je neenakopravna razporeditev kapitala. Ti procesi vsekakor zahtevajo od vseh nas večjo angažiranost in čas, jasen cilj pa mora biti mrežno organiziranje delavcev, meščanov, vaščanov, učiteljev, študentov in vseh ostalih kolektivov na najnižjih ravneh delovanja. Vzpostavljati moramo horizontalno mrežo avtonomnih delavskih sindikatov, avtonomnih lokalnih skupnosti, zadrug in drugih avtonomnih kolektivov in kooperativ od spodaj navzgor, začeti vzpostavljati nove ekonomske odnose, samoupravni sistem in vpeljati direktno demokratičo odločanje. Težiti je potrebno k horizontalnemu mreženju kolektivov, da ne pride do zlorab v odločanju in da preprečimo hierarhijo, potrebno je omejiti možnost centralizacije ter ukiniti ideologijo večne tekmovalnosti med ljudmi in okrepiti medsebojno sodelovanje, solidarnost ter kooperacijo.

Politični primeri pozitivne prakse neposredne demokracije iz zvezne države Vermont v ZDA, iz držav v Južni Ameriki, kot so Bolivija, Peru, Ekvador, Venezuela, primer mesta Porto Alegre iz Brazilije, Kerale iz Indije, Gibanja »Demokracija Zdaj« iz Španije, Okupirajmo Wall Street iz New Yorka in navsezadnje primeri plenumov na slovenskih fakultetah in skupščin pred ljubljansko BOJ(r)ZA in še številčnejši ekonomski primeri samoupravnih delovnih kolektivov po svetu nam kažejo, da je neposredna demokracija v praksi izvedljiva in gre za pravo in resno alternativo vsem obstoječim oblikam družbene organizacije odločanja.

Čas je za pravo demokracijo! Vpeljimo neposredno demokracijo!

Alternativa Obstaja (ciAO)